crazyLIKEme

Long time no see...

Objavljeno: 9. 01. 2010 ob 17:08 - Takle mamo - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Ravnokar mi je uspelo zajadrati na moj blog, zaradi česar sem ugotovila, da nisem gor zajadrala že lep čas. Če sem čisto natančna so minili že trije meseci odkar sem nazadnje objavljala. Karkoli.

Vmes so sta se zamenjala dva letna časa, stran smo vrgli koledar z letnico 2009 in na stene obesili tistega z številkami 2009 *pardon moč navade ;)* 2010.

Nekje vmes mi je celo uspelo končati letnik!!! Kar moji statistiki, prinese veliki pozitivni skok. Žal CSD ni bil enakega mnenja kot jaz. So mi znižali štipendijo. Tukaj bi lahko zdaj robantila čez državo, vlado, CSD in verjetno še koga, pa razpredala v študentskem delu... itd. Ampak ne bom. Je bilo že vse povedano. Dobro in slabo.

Zadnje čase imam prebliske... tako glede družine, otrok, hiše z belo ograjo, pasa, mačke in all the other crap about the happily ever after. Samo nič preveč resnega, verjetno je kriv božič in vsi nasmejani in kvazi srečni*I know what's going on behind the closed doors!!!* pa to. Hvala soncu, da je konec.

No, te svoje prebliske sem se odločila usmeriti v tisto, ki mi mora biti prioriteta še vsaj nadaljnjih 5 let. Fax. Zdaj sem malo razmišljala, dejansko 5 let, ali samo toliko, ker se lepo sliši? Ampak dejansko pet let, 2 leti da dokončam VS in potem diploma upajmo da 1 leto in potem še podiplomc :D Če so moje kalkulacije pravilne, bom lahko šla delat podiplomca celo v mojo smer.

Jej, Howdy partner*OK, to sem mogla* :D

Hja, čeprav sem si lani rekla, da bom svoje študijske interese usmerila v telekomunikacije, sem ugotovila da se ti študijski interesi pomikajo v drugo smer. Predvsem v smer programiranja, za kar je kriv verjetno tudi naš študijski program, kjer se letos bistveno bolj usmerjamo v programiranje, kot pa v telekomunikacije. Medtem ko lani je bilo ravno obratno. No pa še tisto, kar se je navezovalo na programiranje, je bilo tako katastrofalno predstavljeno, da mi ni niti na kraj pameti padlo, da bi programiranje sploh povohala, še kako drugače, kot pa v okviru študija. No to se sedaj spreminja.

Kaj še? Hja vedno bolj opažam, da z težkim srcem hodim nazaj domov. Vedno traja dlje časa, preden se odločim iti domov.

Na dom me niti nič ne veže. Saj je lepo it pogledat domače, vendar nismo, bili nikoli tako povezani, da bi si vse povedali in se nekaj ful pogovarjali in izpovedovali svoje težave. Vedno smo si povedali samo tisto, kar je bilo najnujnejše in to je bilo to.

Sedaj se vse spreminja, mati bi se kar nekaj pogovarjala. Vendar mi je čudno. Sej ne da mi ni kul, ampak pač če ima človek 22 let nek okvir, ki se ga drži se je tega le težko iztrgati*And I thought I'm person who's looks outside the box*. Nekako imam občutek, kot da hoče od mene slišati, da/če sem zaljubljena, da/če imam takšne in drugačne težave s fantom*katerim že?* ali kakršne koli druge težave, kaj sem počela, kaj bom počela, s kom bom počela... pač vse kar se mi v življenju dogaja. Samo to pri meni ne deluje. V zraku se ustvari napetost prisiljenega pogovora, zaradi katere mi je potem še bolj nenavadno sploh kar koli govoriti.

Poleg tega pa dobim občutek, da želi slišati, kaj se mi dogaja, samo zato, ker se njej nič ne dogaja. Grdo, žal. Ampak tako je!!!

S sestro se čudežno razumeva, čeprav ne vem, kako bo po tem Novem letu, glede na to da teče že 9. dan pa je še zmeraj nisem poklicala in ji zaželela Srečnega in zdravega. Saj bom. Ampak mi je všeč, da se tako razumeva. Kakšni težki pogovorov sicer nimava, ampak to kar imava sedaj mi je čisto všeč.

Prijatelji, kolegi, znanci. Vsi zaposleni. Tako ali drugače. In ko pridem domov, je težko uskladiti naše urnike. Vesela sem ko jih vidim, težko mi je ko grem nazaj v Gorico. Vendar sem vesela, kadar grem domov in vesela sem ko grem nazaj. Kakorkoli mi je zelo čudno in nenavadno. Mislim, da je to to.

Kdaj se naslednjič oglasim, pa ne obljubim.

Moji Brainstorm Movies

Objavljeno: 22. 09. 2009 ob 11:42 - Crazy things. What we do without them? - Komentarji(1) - Napiši komentar - Stalna povezava

Sem podala komentar in dobila nazaj vprašanje, katere brainstorm filme priporočam.

Naj najprej razložim, kaj za mene pomeni brainstorm movie. Brainstorm verjetno vsi vemo kaj pomeni, prevetrimo možgane oz. možgansko nevihto. To pri meni ne pomeni, da mora film biti grozljivka ali triler, lahko je drama, komedija, tragedija, kriminalka, fikcija, animiran film, dejansko katerikoli žanr  filma. Najbolj pomembno mi je pa, da me film pribije dol.

Da enostavno gledam film, padem čisto noter in po koncu filma, ali pa že med samim filmom, lahko rečem: Hudo stari, Svašta, Za dol padit, WTF?!?, Ne se JBT, Ka si ti to videl?!?,..... in podobni komentarji, v tonu šoka, navdušenja, šokiranja, smeha ali joka. Najbolje, če vse skupaj.

Brainstorm movie mora na mene tako delovati, da potem še nekaj časa ne morem razmišljati o ničemer drugem, kot o filmu. Da ga premlevam in razmišljam o vseh WH-questions, od spredaj, od zadaj,z leve, z desne, od zgoraj, od spodaj, s strani.

Da lahko rečem: Svaka jim čast. In s tem mislim vso filmsko zasedbo.

Da lahko rečem, da je bil film dober brainstorm, me mora enostavno zalimati na sedež, da po koncu še kakšnih 5 minut, lahko tudi dlje bulim v ekran, kot tele v nova vrata in ne morem skupaj spraviti enega smiselnega stavka.

No pa počasi gremo pogledati, kateri filmi so meni naredili takšen brainstorm, da se jih po mojem mnenju splača omenit.

1.      The Happening / Dogodek (žanr: drama)

Zgodba:  Ljudje začenejo kar naenkrat, sredi lepega belega dne umirati. Da je vse zadeva še toliko bolj šokantna ljudje delajo samomore. Zavlada seveda vsesplošna panika in beg. Na begu glavna karakterja filma odkrijeta resnico, zakaj ljudje umirajo, ki je bolj grozljiva od terorističnega napada ali spodletelega vojaškega ekspirimenta. Happy ending? Tako, je in ni.

Zakaj Brainstorm Movie: Ja, je kri. Ja, so prizori za v grozljivko. In ja, film me je pribil. Med samim filmom sem parkrat skočila v zrak, parkrat stiskala naslonjalo. Ampak ko izveš zakaj dejansko ljudje delajo samomore*tega seveda ne bom povedala, kaj pa če še kdo ni gledal filma*, me je pa pribilo do konca. Ker je vsa zadeva, dejansko tako nepričakovana, da lahko rečeš samo OMG?!?*O Moje Gate*. In seveda, kasneje ko hodiš samo domov, razmišljaš o filmu, začneš gledati okoli sebe in podzavestno pospešiš korak. Ker konec koncev, vse je mogoče.

2.      Identity / Identiteta (žanr: triler)

Zgodba: Nevihta, deset ljudi, en motel in en morilec. Edinstven preobrat.

Zakaj Brainstorm Movie: Ravno zaradi tega preobrata. Tega čudovitega preobrata, ki se tako elegantno zgodi čisto na koncu filma. Kaj si človek želi lepšega, kot napetost do konca filma, brez happy endinga. Ko je bilo konec filma sem obsedela na sedežu z odprtimi usti. In to je bilo to. Nič drugega. Ta film je bil dejansko moj prvi brainstorm film. In me je popolnoma navdušil.

3.      Teeth / Vaginalni zobje (žanr: komična srhljivka)

Zgodba: Študentka Dawn se na vso moč trudi zatreti svoje naraščajoče telesno poželenje, pri čemer ji pomaga članstvo v lokalni deviški skupini, v kateri ima eno izmed najaktivnejših vlog. Njena naloga postaja zahtevnejša, saj se mora doma soočati z vedno bolj izzivalnim polbratom, pokvarjencem Bradom. Njeno telo se ji zdi povsem tuje, toda med raziskovanjem intimnega predela ugotovi, da njena vagina, ko postane žrtev nasilja, pokaže zobe. Njena anatomska edinstvenost je težko razumljiva, po drugi strani pa Dawn navdušuje dejstvo, da je živi primer mita o zobati vagini.

Zakaj Brainstorm Movie: Med tem filmom sploh dejansko ni potrebno, kaj veliko razmišljati. Dejansko sem samo sedala, gledala film in si že med samim filmom ponavljala vprašanja kot so: Pa kaj je narobe s to žensko, WTF, Kdo je bil zadet, ko so pisal scenarij, in podobno. Čeprav naj bi bil komična srhljivka, ni ne komična ne srhljivka. Prej je to film za razjokat od žalosti, da nekomu dejansko uspe posneti kaj takega. Resnično, med filmom nisem vedela, ali naj se smejim ali jokam, naj ga sploh še gledam ali preneham. Tako, da popoln brainstorm nejasnih misli, ko človek enostavno ne ve kaj bi.

4.      Fear and Loathing in Las Vegas / Strah in groza v Las Vegasu (žanr: pustolovski, komedija)

Zgodba: Novinar Raoul Duke se v spremstvu prijatelja Gonza odpelje na službeno pot v Las Vegas. Napisati mora članek o neki prireditvi, a se z Gonzom raje založita z mamili in alkoholom ter se predajata halucinacijam. Ob tem fanta uničita še nekaj hotelskih sob in spoznata veliko novih znancev.  

Zakaj Brainstorm Movie: Še eden v vrsti filmov, ki enostavno niso namenjeni temu, da bi jih človek razumel. Če ga poskušaš razumeti in tega dejansko ne poskušati, lahko dobiš hud glavobol. Dejansko sit back and relax. Bodi šokiran, zgrožen, nasmej se, joči se podobam v filmu. Dejansko dobiš vse, kar si želiš in še več. Just blow with the flow.

5.      Saw 1-5 / Žaga 1-5 (žanr:grozljivka )

Zgodba: Ali je res potrebna?

Zakaj Brainstorm Movie: Filmski dokaz, da ni vedno potrebno, da kri šprica v hektolitrih, da film dobi oznako grozljivka. Pasti. Da, pasti so tiste, ki te šokirajo. Kako se film obrača. In kdo je Jingsaw in kdo je njegov pomočnik? In kaj je v škatli? Kaj bo naredila naslednja past? Kakšne pasti si bodo še izmislili? Kakorkoli, pasti ti dajo za razmišljati. In sedaj razmišljam kaj je v tisti škatli!?! Čepra imam občutek, da so počasi začeli izgubljati mojo. Vendar nas vseeno čaka še 6 del. Prava šok terapija za možgane.

6.      Dead Silence / Smrtna tišina (žanr: grozljivka)

Zgodba: Glavnemu junaku umorijo ženo. Na hudo brutalen način. Sedaj mora odkriti, kdo jo je umoril, kajti policija sumi njega. Sledi ga pripeljejo v domači kraj k Mary Shaw, ki pa je že pokojna. In tukaj se zabava šele začne. Kakorkoli, če že nad Chuckyem niste bili navdušeni, tega filma rajes sploh ne gledati.

Zakaj Brainstorm Movie: Zakaj bi bil ta film, tako poseben da bi si zaslužil oznako brainstorm? Enostavno, film je na mene tako deloval, da bi lahko dejansko spustila v hlače, če bi se le malo bolj sprostila. Zaradi dveh stavkov, ki se venomer ponavljata, se mi je skoraj zmešalo. You scream. You die. In čeprav med samim filmom nebi enkrat pisnala, je vse skupaj delovalo name tako, da bi najraje kriče pobegnila iz sobe, hkrati si pa nisem “upala”, da slučajno ne umrem. Mislim, neverjetno…. In seveda še črešnjica na vrhu smetane: No happy ending :D

7.      Six Sence / Šesti čut (žanr: psihološka drama)

Zgodba: Fant vidi mrtve ljudi. End of period.

Zakaj Brainstorm Movie: Kot da ni že dovolj grozno to da 6-letnik, vidi mrtve ljudi, je na koncu*da ponovno na koncu* filma, spet takšen simpatičen tvist, ki film poveže v prečudovito celoto. In ta tvist me je popolnoma šokiral. In na koncu ugotoviš, ja itak, in razmišljaš, kako si lahko bil takšen cepec, da nisi že prej sam ugotovil kako in zakaj. Samo nimaš časa razmišljati, zakaj in kako, te film drži v napetosti ves čas.

8.      Fast Food Nation / Zašpehan narod (žanr: drama)

Zgodba: To, kako in iz česa dobimo pleskavice, hrenovke, čevapčiče, medaljone,… itd. ni skrbno varovana skrivnost. Ko pa dejansko nekdo gre in vse skupaj posname, da zgodbo v film*bakterije v hrani* in najde povprečnega delovnega Američana, ki mora raziskati, kako so se te bakterije znašle v hrani, je pa že čisto druga zgodba.

Zakaj Brainstorm Movie: Tudi če se to dejansko ne dogaja*vsaj v razvitem svetu ne, upajmo*, je že sam namig na možnost česa takšnega, brutalno mučenje zaustavitve bruhalnega refleksa. Sploh če imaš zelo slab želodec. Film ti da za razmišljati, vendar še zmeraj ne tako globoko, da bi lahko rekel, nikoli več ne grem v Mac-a. Bolj dobiš tisto plitko razmišlanje: Those stupid Americans!!! Nad celotnim filmom sem bila popolnoma šokirana, precej v stilu: Those stupid Americans!!! Ker enostavno ne moreš verjeti, da je dejansko to naredil in še zmeraj pozabiš, daje vse skupaj samo film.

9.      Super Size Me / Super veliki jaz (žanr: dokumentarec)

Zgodba: Vsi jo poznate. Vsaj približno. En Američan se odloči, da bo cel mesec jedel v McDonald’s. Zakaj? Da ugotovi zakaj so njegovi sonarodnjaki tako debeli. Tukaj je govora o dokaj nadzorovanem eksperimentu, ki prinese pretresljive zaključke. Hitra hrana v prevelikih količinah redi in resno škoduje zdravje.

Zakaj Brainstorm Movie: Nekako se mi je po ogleda tega filma, McFood zagabila, in tako sama pri sebi sem rekla: No more McDonald’s for me, for next 4 years. Film me je nekako tako šokiral, ko prejšnji. Ti neumni Američani. In najbolj me je šokiralo to, da so cello zdravniki sami reki, da hitra hrana ni škodljiva v veliki meri. Mislim, WTF?!?!?Zdravniki. Kakorkoli, brainstorm film, za preziranje in hkrati občudovanje Ameriške miselnosti in neumnosti.

10.  Bowling for Columbine / Bovling za Columbine (žanr: drama)

Zgodba: Streljanje na šoli. Krivci: Vsi drugi, samo odgovorni ne. Dokumentarec, ki skritizira amreiško pravico do nošnje in uporabe orožja.

Zakaj Brainstorm Movie: Mislim, da vam je do sedaj že potegnalo, da nisem ravno veliki ljubitelj Američanov. So zabavni, za norca se delati iz njih. In kaj je lepšega si pogledati en takšen film? In sem si film ogledala, z odprtimi usti, od začetka do konca. Film te šokira že takoj na začetku. Prizor, ko odpreš račun na banki in zraven dobiš puško! Je to normalno? In nadaljuje se s podobnimi šokerji. In do konca filma ne veš več kaj bi. Jok, smeh, enostavno pozabil kaj si videl, ali razpravljal o tem.

11.  Fight Club / Klub golih pesti (žanr: akcija, drama)

Zgodba:

Prvo pravilo kluba je: O Klubu golih pesti se ne govori.

Drugo pravilo kluba je: O Klubu golih pesti se ne govori.

Zakaj Brainstorm Movie: Priznam, ta film sem si morala pogledati štirikrat. Pa ne zato, ker igra Brad Pitt, ampak zato, da mi je končno naredilo: Deng, Deng, Deng. Da mi je končno potegnalo, kako, kdaj, zakaj, s kom in s čim. Enostavno zato.

Tako, to so ti. Gotovo sem še na katerega pozabila. Ampak mislim, da so ti takšni, ki se jih dejasnko splača pogledati. Če si jih že niste, ker ste verjetno sami ugotovili, da so filmi starejše produkcije in nekateri izmed njih blockbusterji. Ampak jas samo odgovarjam na vprašanje.

Recept na turbo

Objavljeno: 20. 09. 2009 ob 20:42 - Crazy ali staylish recepti - Komentarji(1) - Napiši komentar - Stalna povezava

Misel tedna za konec tedna

Objavljeno: 19. 09. 2009 ob 17:27 - Misel tedna - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Kje je sedaj tisto dno?

Objavljeno: 8. 09. 2009 ob 11:00 - Moj pogled na svet - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Misel tedna

Objavljeno: 7. 09. 2009 ob 13:02 - Misel tedna - Komentarji(2) - Napiši komentar - Stalna povezava

Na hitro, med učenjem :D

Objavljeno: 30. 06. 2009 ob 18:52 - Moj pogled na svet - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Tako je. Zadnje čase se pridno učim, ker pa to ni dobro delati neprestano, sem se odločila, da si vzamem malo pavze in spet kaj poblogam.

Nekako nimam časa niti vredu vdihnati. Edina dobra stvar, ki jo že težko pričakujem je da se izpitno obdobje*poletno* približuje koncu. Upam, da z najboljšim izkupičkom, kar jih lahko dosežem. To je opravljenih 9 izpitov od 10. Da eden me čaka še septembra in upam da bo edini. Drugače pa bom z devetimi izpiti že v 2. letniku in ne bom več bruc*tretjič :D*.

Hja, poskušam nekako usklajevati svoje socialno življenje in fax, kar mi ne ratuje najbolj dobro, saj sem ta mesec izpustila kar tri težko pričakovane partye, vendar bomo vse nadomestil. Saj veste kaj pravijo, najprej šola pol zabava oziroma vse v mejah normale :D

Najbolj pomembno mi je, da sem  zadnja dva meseca najbolj srečen človek na svetu, z manjšimi depresivnimi motnjami, ki so pa v roku petih minut odpravjene :D. Kako srečna bom po koncu izpitnega obdobja in med zasluženimi počitnicami sploh nočem razmišljati, ker že sedaj vem, da bo zelo hudo. Ampak žrtve moramo sprejemati. In pač bom sprejela eno žrtev.

Ker vem, da vam sedaj ni nič jasno, naj na hitrco razložim. Sem zaljubljena. Ne čisto, ampak v mojem življenju se je pojavila oseba*kličmo ga Rok*, ki mi pomeni več kot samo prijatelj. Sedaj je še vse super, vendar se bojim prihodnjega šolskega leta, ker se je Rok odločil, da bo zamenjal fakulteto in s tem tudi kraj študija. Seveda to meni ne odgovarja najbolje, svoje mnenje sem mu že povedala, sedaj je pa na njemu, da se odloči, do končno.

Drugače grem pa kmalu domu, če sem čisto natančna že ta petek in ostanem doma do oktobra, se po eni strani veselim, zopet bom videla mojo klape in spet se bomo lahko družili, delala bom, doma bom,.... itd. Po drugi strani, bom pa spet pogrešala Gorico, klapo iz Gorice in ja seveda Roka :S :D

Takle mamo :D

Kje sem (520)

Objavljeno: 19. 06. 2009 ob 22:33 - Posing to me - Komentarji(7) - Napiši komentar - Stalna povezava

Inteligenčni kvocient odvetnikov

Objavljeno: 10. 06. 2009 ob 14:16 - Crazy things. What we do without them? - Komentarji(2) - Napiši komentar - Stalna povezava

Resnično sem vesela ;)

Objavljeno: 31. 05. 2009 ob 17:00 - Moj pogled na svet - Komentarji(2) - Napiši komentar - Stalna povezava