<h1>eDnevnik, slovenski blog</h1>

vsakdan družinskega pomočnika




druzinski-pomocnik.eDnevnik.si
o vsem, kar sestavlja vsakdan družinskega pomočnika

Na prvo stran | Osebna stran | Arhiv starih sporočil |
Število zadetkov: 142611


Sedem let kasneje - evin razbor

Avtor 12:10, 20.09.2013

Minilo je dobrih sedem let od mojega zadnjega vpisa.

Danes sem sklenila, da bom svojo zgodbo nadaljevala, in sicer v mojem e-dnevniku "evin razbor", ki sem ga zadnja leta zelo zelo zanemarila. Najdete ga na http://www.ednevnik.si/?w=razeva

Omenila bi še, da sem po spletu življenjskih okoliščin priglasila osebno dopolnilno delo, in sicer "občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnikom in invalidom na domu".

Tudi o tem najdete več na http://www.ednevnik.si/?w=razeva

Še enkrat hvala vsem, ki ste spremljali najino pot in vse dobro vsem, ki se podajate na tako ali podobno pot.

Srečno!
Eva R (ex družinski pomočnik)


Ko se sklene krog življenja / Moj zadnji zapis

Avtor 19:38, 29.05.2006

Danes zaključujem svoj e-dnevnik "Vsakdan družinskega pomočnika".
 
Moja mama je včeraj za vedno zaspala.
 
Za konec samo še verz moje sestre, ki sem ga izbrala za mamino osmrtnico:
 
... in sem kot gozd po dežju
z vsemi predramljenimi glasovi v sebi
in vendar s tako značilno tihotno spokojnostjo
ki se nikjer drugje ne more dogoditi...
(M.R.)
 

Mamljiva lahkotnost bivanja družinskega pomočnika

Avtor 14:19, 11.04.2006

Med pohajkovanjem po spletu sem spet naletela na eno zelo zanimivo formulacijo oz. tezo, zakaj se nekdo odloči, do postane družinski pomočnik, oz. kaj ga pri tej odločitvi premami: 

 
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE, Nadaljevanje 9. izredne seje, (20. junij 2005), Sejo je vodil France Cukjati, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.02 uri.

CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa za besedo. Dovolite, kolegice in kolegi, da spregovorim o amandmajih, ki se tičejo dopolnilnih sredstev občin. ........................................................Drugi amandma pa se tiče vprašanja. o katerem pravzaprav v parlamentu že teče razprava, saj je vložen zakon o spremembah zakona o socialnem varstvu, in sicer družinskega pomočnika. Ta sprememba, ki je prav tako nastopila v lanskem letu, je prinesla občinam nemalo težav. Pravzaprav je to na nek način financiranje družinskega pomočnika pravzaprav jama brez dna.
Prvotni zakon oziroma prvotna sprememba je bila načrtovana, da se bo to dotikalo izključno invalidnih oseb s težjimi fizičnimi ali umskimi posledicami, ki potrebujejo samega spremljevalca, da lahko normalno živijo. Sedaj se je v praksi izkazalo, da se je zadeva precej povečala, da se je začela dotikati tudi predvsem starejše populacije in se seveda vsakodnevno pojavljajo nove in nove vloge, da pravzaprav tako družinski člani, kot tudi osebe, ki niso v sorodstvu s tem upravičencem, vlagajo nove in nove vloge, do katerih so upravičeni predvsem z vidika starostnikov.
V tem trenutku je, po meni znanih podatkih, vsota, ki je bila prvotno načrtovana, že zdavnaj presežena. Občine so za to namenile že približno 200 milijonov več sredstev, kot je bilo načrtovano. V tem trenutku pa je prek 300 novih vlog, ki čakajo na razrešitev in zaradi česar bo prihajalo do povečanja tega stroška mimo vse predvidene velikosti. Zato smo predlagali v zakonu, da bi sredstva za družinske pomočnike ponovno zagotavljala država in da bi bila v pristojnosti države, vendar te spremembe zakona vlada ni podprla. Prav tako tudi vlada ne podpira amandmaja, ki je bil vložen s tem v zvezi.
Predvsem pa je treba reči, da v kolikor bo pač ostalo tako, kot je v tem trenutku, bo to neka latentna zgodba, ki bo neprestano visela nad občinami. In pravzaprav, bolj ko se bo širila informacija - kajti v tem trenutku nam je jasno, da pravzaprav vsi državljani in državljanke te pravice še ne poznajo - večje bodo te obveznosti, ki v celoti padejo na rame občin v mesečni višini povprečne oziroma minimalne plače za katero mora sredstva zagotoviti posamezna občina.
Zdi se mi nekorektno, da se pravzaprav neko področje pomanjkanja negovalnih bolnišnic, pomanjkanja mest v domovih za starejše in tudi druge stvari, ki se zaradi staranja prebivalstva vse bolj zaostrujejo, prevalijo tako brez finančni pokritij izključno na rame občin, ki lahko v prihodnjih mesecih pričakujejo še vrsto novih vlog.
Kajti ne nazadnje se je mamljivo odločiti, še posebno brezposelnim ali pa tistim, ki prejemajo nižje dohodke zato, da pravzaprav to opravljajo na način tega, da skrbijo za takšno osebo in zato prejmejo tudi minimalno plačo.
Tako, da jaz pozivam, da se o tem vendarle ponovno razmisli. Ker gre za neke pravice, ki doslej niso bile na ramenih občin, menim, da je korektno da to zadevo tako, kot za druge podobne stvari, na segmentu predvsem financiranja invalidov ponovno prevzame država ali pa se občinam v celoti ti stroški zagotovijo z dodatnimi sredstvi. Hvala.

 
V svoj ednevnik nisem imela namena vključiti letnega poročila o izvajanju pomoči invalidni osebi, ki sem ga morala oddati na naš CSD. Prvič se mi zdi poročilo zelo osebna stvar, drugič sem imela pomisleke, da ne bo kdo, ki ga bo bral, mislil, da se z njegovo objavo kakorkoli hvalim ali hočem obveljati za žrtev razmer, kar nikakor ni res.
Ko pa berem in poslušam, kako je odločitev za to mamljiva in morda celo donosna ali kakorkoli povezana z delovno lenobo osebka, ki se odloči postati družinski pomočnik, sem sklenila, da poročilo v celoti objavim.
Če koga zanima, ga bo prebral, če ne, SORRY!, bo drugič kaj bolj zanimivega objavljeno, veselo blogaj dalje! 


LETNO POROČILO

O IZVAJANJU POMOČI INVALIDNI OSEBI

ZA OBDOBJE: OD 1.OKTOBRA 2004 DO 31.JANUARJA 2006

(IZDELANO NA PODLAGI OPISA DEL IN NALOG DRUŽINSKEGA POMOČNIKA IZ DOPISA CSD VIČ)

INVALIDNA OSEBA: MR

DRUŽINSKI POMOČNIK: ER

VSEBINA POROČILA:

UVOD – SPLOŠNO

SOCIALNA OSKRBA

ZDRAVSTVENA OSKRBA

SOCIALNA OSKRBA IN ORGANIZACIJA

PROSTOČASNIH DEJAVNOSTI

GOSPODINJSKA POMOČ

RAZNO - PRILOGE

UVOD – SPLOŠNO

Družinski pomočnik svoji mami sem od 1.oktobra 2004. Prej sem zanjo skrbela ob intenzivnem delu v svojem poklicu, kar je bilo zelo težko in sem celo zbolela in bila eno leto na bolniški. Še prej sva skupaj z mamo skrbeli za težko pokretnega očeta po preboleli kapi devet let do njegove smrti po drugi kapi leta 1998. Kmalu po tem je mama začela vse bolj potrebovati mojo pomoč. Od leta 2000 pa je vse bolj postajala odvisna od moje pomoči. Od aprila leta 2003 je na bolniški postelji. Ker je skrb za invalidno osebo zelo zahtevna in odgovorna dejavnost, ki zahteva celega človeka, sem se odločila, da pustim svoj poklic in da postanem mamin družinski pomočnik. Ker je mama izrazila željo, da bi rada bivala doma, sva ji s sestro to sklenili omogočiti do konca. Ker je nepokretna in dementna potrebuje praktično 24 urno vsestransko pomoč pri vseh življenskih opravilih.

 

SOCIALNA OSKRBA

Pomoč pri opravljanju osnovnih življenskih potreb:

Ker mama ni pokretna, ji pomagam pri vseh življenskih opravilih. Sama pri tem zelo rada sodeluje po svojih močeh, kar vedno vzpodbujam in pohvalim, čeprav tako traja dlje.

Pomoč pri hranjenju in pitju:

Ker ima mama motnje požiranja in zavesti, potrebuje pomoč pri hranjenju in pitju. Vso hrano je v obliki kreme z žlico, drugače se ji zaleti. Če le zmore, je sama pod mojim nadzorom, drugače jo hranim jaz z žlico. Pri hranjenju sem zelo pozorna, ker lahko zaspi sredi hranjenja s polnimi usti. Vedno se prepričam, da ima prazna oz. čista usta, ko zaključiva hranjenje. Najraje jo hranim sama, ker poznam vse “pasti” hranjenja, iz prakse vem, na kaj moram biti pozorna. To je zame najbolj stresna naloga. Ritem in hitrost hranjenja prilagajam njenenu trenutnemu stanju budnosti oz. zavesti, posamezen obrok jeva od pol do ene ure. Sama tudi ne pije, potrebno ji je dajati tekočino po malem preko celega dne z brizgo, da dobi zadostno količino tekočine. Zelo težko pije iz kozarca ali s slamico. Zelo je potrebno paziti, da se ji ne zaleti. Pazim, da vsak dan dobi zadosti tekočine s hrano in pijačo.

Pomoč pri oblačenju in slačenju:

Samostojno se ne more obleči in sleči. Ob delovnikih jo z mojo pomočjo zjutraj iz pižame v svežo dnevno obleko preobleče socialna oskrbovalka ZODa, jaz jo sama preoblečem zvečer v svežo pižamo. Ob vikendih in praznikih oboje opravim sama. Pri tem mama pomaga po svojih močeh in to zelo vzpodbujamo. Sodeluje tudi pri izbiri obleke in pižame. Vsak dan obleče svežo dnevno obleko in zvečer svežo pižamo. Če se umaže jo preoblečem tudi preko dneva, da je vedno v čistem.

Pomoč pri umivanju in skrbi za osebno higieno:

Sama se ne more umiti. Ob delovnikih jo z mojo pomočjo zjutraj med 7.00 in 8.00 v celoti umije in ji menja plenico socialna oskrbovalka ZODa. Ob vikendih in praznikih to opravim sama. Plenico ji menjam še enkrat preko dneva med 14.30 in 16.00 (odvisno od kosila in počitka po njem) in zvečer med 21.00 in 22.00 (odvisno od večerje in počitka po njej), ko opraviva tudi večerno toaleto. Četrtek je dan za umivanje glave oz. las in urejanje nohtov nog in rok. Sama tega ne zmore. Tudi pri skrbi za zobe in usta ji pomagam. Ko lahko, oz. zmore, grgra ustrezno ustno vodico. Ker ima zelo občutljive dlesni, le občasno uporablja otroško (izredno mehko) zobno ščetno in primerno pasto. Zelo rada je čista in urejena in pri tem ji pomagam kolikor morem in znam.

Pomoč pri vstajanju, gibanju, obračanju:

Mama ne more hoditi. Če želi, ji pomagam na voziček, vedno ji prej povijem obe nogi z elastičnim povojem. Sedaj zmore sedeti v vozičku le krajši čas. Raje je v postelji. V postelji čez dan večino sedi, podprta z blazinami. Ko leži, pazim, da se obrača, delno se sama, če se ne, ji pomagam, da ne dobi priležanin. Ponoči spi na levem ali desnem boku, podprta z blazinami.

Pomoč pri uporabi stranišča:

Mama je preslabotna in premalo pokretna, da bi lahko uporabljala stranišče, klasično ali sobno. Ima tudi močno inkontinenco, ne zadržuje ne vode ne blata, tako, da uporabljava plenice, najmanj 3 na dan.

Varovanje:

Mama je varovana praktično 24 ur na dan. Če imam opravke, poskrbim za varovanje. Ponavadi jo varuje soseda, ki je tudi njena prijateljica. Ob sredah imam za mamo stalno plačano varstvo za tri ure ( po potrebi sem imela tudi večkrat na teden, vendar je to precejšen strošek), da lahko odidem od doma za dalj časa in opravim več stvari. Če je potrebno najamem varuško tudi kak drug dan v tednu za največ tri ure, ker več nisem od doma oz. od mame. Popolnoma sama je morda samo 15 do 20 minut čez dan, če moram nenačrtovano in nujno na kratko od doma. Drugače vedno poskrbim za varstvo sosede, sorodnika ali druge usposobljene osebe. Več mesecev po prihodu iz bolnice sem tudi spala v istem prostoru, ko je dejansko potrebovala 24 urni nadzor. Sedaj spi mirno in lahko spim nepretrgano od 22. oz. 23. ure do 5. oz. 6. ure zjutraj v svoji sobi z odprtimi vrati. Nad posteljo ima zvonček, da me lahko pokliče tudi ponoči. Ko je bolna, enkrat ali večkrat na noč kontroliram njeno stanje oz. spim v njeni sobi.

 

ZDRAVSTVENA OSKRBA

Sodelovanje z osebnim zdravnikom:

Z osebno zdravnico dr.Dušanko Gantar iz viškega ZD zelo dobro sodelujeva. Lahko jo pokličem po direktnem telefonu v ordinacijo za nasvet, če je potrebno grem za mamo k njej npr. po recepte ali pa ona pride na hišni obisk k mami.

Zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe:

Mama ima zagotovljen hišni obisk osebne zdravnice. Ko je potrebno, pride patronažna sestra, ki ji tudi odvzame kri z aparatom za antikoagulacijsko terapijo. Ko je prišla z bolnice s priležanino na peti, jo je patronažna sestra redno oskrbovala. Redno ji merim pritisk in temperaturo.

Organizacija dostopa do potrebnih zdravstvenih storitev:

Po potrebi pride na dom osebna zdravnica ali patronažna sestra. Ko je bilo potrebno sem klicala urgenco, jo tja tudi spremljala. Ko so bile potrebne kontrole pri specialistih, sem nama organizirala prevoz z rešilcem.

Skrb za jemanje predpisane terapije in pomoè pri jemanju zdravil:

Vsakodevno skrbim za redno jemanje zdravil. Ker ima motnje požiranja, ji vsa zdravila zdrobim in jih vzame s hrano ali s tekočino. Zjutraj ji po merjenju pritiska določim količino Cozaarja, po naročilu zdravnika, ki ga vzame z zajtrkom, pri večerji dobi Sinvacor in pred spanjem s tekočino Marivarin po shemi. Ker ima Sjegrenov sindrom moram vsakodnevno skrbeti za vlažnost sluznic oči (gel ali kaplice, umetne solze), ust (tekočina ali umetna slina) in nosu (kapljice za vlaženje).

Izvajanje določenih fizioterapevtskih postopkov:

Fizioterapevtka me je naučila določenih vaj, primernih za stanje moje mame, ki jih izvajava na postelji, večinoma leže, če sede, ji prej povijem noge. Telovadi tudi s trapezom in ima tudi po mnenju fizioterapvtke in patronažne sestre glede na dolgotrajno ležanje v postelji neverjetno moč v nogah in še posebej v rokah. Posebej skrbim za prožnost rok in prstov, včasih pomaga zvijati povoje, z družabnico ob sredah pa kvačkata preproste stvari. Na priporočilo fizioterapevtke, ki jo je lani obiskovala dvakrat tedensko, sem kupila tens.

Oskrba ran:

Ran k sreči nima in jih ni imela.

Preprečevanje ter oskrba preležanin:

Iz bolnice je prišla s hudo priležanino na peti (do kosti), ki se je zacelila po enem letu skrbne in v začetku vsakodnevne oskrbe patronažne sestre ali mene po njenih navodilih. Brazgotino redno oskrbujem, mažem jo z ustreznimi mazili, ponoči ji preventivno povijem obe stopali. Za preprečevanje priležanin po celotnem telesu uporabljam posteljno blazino proti priležaninam, posebne copate, podlaganje nog s posebno blazino, masiranje kritičnih delov telesa za boljšo cirkulacijo, posebna mazila, posebne obliže in druge pripomočke, obračanje, podpiranje in podobno.

Nabava zdravil in ustreznih pripomočkov:

Skrbim za nabavo zdravil na recept – Cozaar, Sinvacor in Marivarin - in zdravil in pripomočkov brez recepta. Na tri mesece nabavim plenice, izberem najbolj upojne, z doplačilom, ker le s kvalitetno in ustrezno plenico ohranim kožo na mamini zadnjici zdravo in suho. V lekarno in drogerijo grem enkrat na teden. Skrbim, da imamo doma med drugim vedno: kremo Menalind, ribje mazilo, ognjičevo mazilo, hladilno oz.otroško kremo, otroške čistilne robčke, mleko in olje za telo, obliže Melolin in Granuflex, povoje, preveze, B-complex zrnca in podobno. Ko je prišla iz bolnice sem poskrbela za bolniško posteljo s potrebnimi dodatki. Kupila sem tudi tens, copate proti priležaninam in podobno.

Pomoč pri gibanju:

Do lani poleti je dvakrat na teden hodila privatna fizioterapevtka in sva mamo celo nekajkrat postavili na noge, naredile smo kak korak, vendar več ni šlo. To je bilo največ kar smo lahko dosegle, tudi po strokovnem mnenju fizioterapevtke.

Sprehodi z invalidno osebo in vožnja z vozičkom:

Ker je nepokretna, jo vozim na sprehod z vozičkom. Sedaj pozimi ne ven, le na obisk k sosedi, ki živi v istem nadstropju. Vendar je vse raje ves dan v postelji, na silo je ne dajem v voziček, le če želi. Spomladi in poleti sva šli z vozičkom na krajše sprehode, ker se hitro utrudi in zadremlje. Včasih sva prišli z vozičkom tudi do Tivolija.

Pomoč pri uporabi in čiščenju raznih zdravstvenih pripomočkov:

Posebnih zdravstvenih pripomočkov ne uporablja.Nosi očala, ki ji jih redno čistim. Slušni aparat ne uporablja na lastno željo. Pravtako ne spodnje premične zobne proteze, ker je bila nevarnost zadušitve z njo. Je pravilno shranjena v raztopini. Z berglami ne more več hoditi, uporablja invalidski voziček, ki ga redno vzdržujem. Občasno uporabiva tens.

 

SOCIALNA OSKRBA IN ORGANIZACIJA PROSTOČASNIH DEJAVNOSTI

Pomoč pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialne mreže z okoljem in sorodstvom:

Ker mama slabo sliši, težko govori in ima druge težave pri komuniciranju zaradi motnje zavesti in demence, je moja pomoč na tem področju zanjo zelo pomembna, zame pa odgovorna in jo jemljem zelo resno. Uredila sem, da prihaja vsako delovno jutro oskrbovalka PODa, da po potrebi prihaja patronažna sestra, vsako sredo za tri ure družabnica Sonja iz firme Zora plus. Ker se njeno življenje sedaj odvija v eni sobi, ji obiski različnih ljudi veliko pomenijo in popestrijo dan. Zato organiziram obiske sorodnikov in prijateljev, da so ob za mamo primernem času in da ne trajajo predolgo, raje več kratkih in posamičnih obiskov. V njenem imenu pišem ali telefoniram sorodnikom, kupujem darila zanje, izrekam sožalje in hodim na pogrebe, se menim za obiske in podobno.

Spremstvo po opravkih in nakupih:

Žal zaradi nepokretnosti mami ne more po opravkih in nakupih, to vse opravim jaz zanjo.

Druženje s sorodniki, prijatelji, sosedi:

Njena bolniška postelja je sredi dnevne sobe in mama je vedno prisotna pri vseh obiskih, ki pa ne smejo biti predolgi in nenapovedani. Najraje ima obiske hčerke Maje, vnukinje Ize in vnuka Benjamina, ki večkrat pridejo iz Sežane. Vsak večer se sliši z njimi po telefonu. Redno ji pišejo za praznike in s počitnic. Vnuka prideta zelo rada večkrat tudi na krajše počitnice k babici. Tudi njen pokojni brat Slavc jo je redno obiskoval in velikokrat ostal na skupnem kosilu, tudi silvestrovali smo skupaj. Obiskujejo jo tudi drugi sorodniki in njeni prijatelji, ki jih je žal vse manj živih. Pridejo tudi nekatere sosede, posebej eno ima zelo rada, gospa Breda ji tudi dela družbo, če moram po opravkih.

Obeleževanje za invalidno osebo pomembnih praznikov in obletnic:

Lani je praznovala 80 let in kot vsak rojstni dan je imela stanju primerno zabavo. Praznujemo tudi božič, novo leto, njen god, naše rojstne dni, in vse ostale obletnice, ki ji veliko pomenijo. Ob očetovi sliki prižigava dišeče svečke, tudi ob stričevi. Pomaga pri izdelovanju preprostih okraskov in dekoracijo za praznike, za pusta npr.jo pridejo obiskat maškare, otroci iz okolice. Sama izdelam priložnostne voščilnice, ki jih lastnoročno podpiše z mojo pomočjo.

Organizacija dejavnosti za prosti čas:

Vsak dan gledava tv, poslušava glasbo, igra se z psičko Taro in muco Bibo. Velikokrat z našo pomočjo rešuje lažje križanke in uganke, zelo rada gleda albume s fotografijami, revije in knjige s slikami, igramo se domino, črni peter, človek ne jezi se in podobno, odvisno od njenega počutja, želja in razpoloženja. Poleti je k njej prihalaja študentka delovne terapije, ki jo je občasno varovala in z njo izvajala delovno terapijo primerno maminemu stanju. Marsikaj s tega področja je naučila tudi mene.

Obisk kulturnih prireditev in ustanov, športnih prireditev:

Žal zaradi nepokretnosti in motenj zavesti mami ne more obiskovati prireditev. Gleda jih po televiziji, tako kulturne in športne, če jo zanimajo.

Branje knjig in časopisov:

Beremo ji različne knjige, ki jih sama izbere, poslušala je npr. Mali princ, Medved Pu, V puščavi in goščavi, Martin Krpan,..... velikokrat pa ji beremo tudi pesmi moje sestre, ki jih zelo rada posluša. Berem ji jaz, družabnica Sonja ob sredah, vnuk Benjamin, ko je na obisku in drugi. Zelo rada posluša kasete s pripovedkami. Časopise in revije redko prelista, raje gleda slike, tako albume s fotografijami ali knjige z lepimi slikami. Rada rešuje križanke in uganke iz otroških revij, naročena je na Čukca, občasno pa ji kupim tudi Duhca, Dina, .... pošljem rešene nagradne uganke in večkrat je izžrebana. Vnukinja Iza ji je prinesla svoje Cicidoje in Cicibane, naročila sem ji tudi zbirko stripov Mikija Mustra, ki jih prelistava.

Predvajanje glasbe in filmov invalidni osebi:

Lani je za 80.rojstni dan dobila radiokasetofon s CD playerjem, ker rada posluša glasbo na radiu, kasetah ali cd-jih. Rada posluša tudi kasete s pripovedkami (Bobri, Kekec,...), velikokrat poslušava tudi stare LP plošče na klasičnem gramofonu. Mama rada gleda oddaje o živalih, naravi, potopisne oddaje, humoristične serije, kriminalke, filme z veliko humorja, gibanja in akcije, ki jim lažje sledi, gleda tudi risanke in lutkovne oddaje. Včasih pogleda tudi kak film na DVDju na velikem ekranu mojega računalnika, iz postelje ali z vozička. Večkrat jo vprašam, če želi glasbo ali film, včasih sama izrazi željo. Ko moram na kratko od doma in je sama ali ko kuham kosilo, ji predvajam glasbo ali poiščem kaj zanjo zanimivega na tv.

Informiranje ustanov o stanju in potrebah invalidne osebe:

Njene interese zastopam v stikih z zdravniškim osebjem, s patornažo, urejam vse v zvezi z banko in drugimi ustanovami, npr. centrom za socialno delo. Zanjo sem priskrbela bolniško posteljo z varovalno ograjo in trapezom ter invalidski voziček ter še nekaj pripomočkov, ki ji olajšujejo življenje. O potrebi sem obvestila osebno zdravnico in poskrbela za nabavo potrebnega. Nekajkrat sem obiskala viški Center za socialno delo zaradi informacij in ko sem npr. potrebovala status skrbnika za posebni primer, da sem lahko v maminem imenu uredila zapuščinske zadeve po njenem pokojnem bratu.

 

GOSPODINJSKA POMOČ

Priprava primerne hrane in napitkov:

Vsakodnevno skrbim za uravnoteženo prehrano prilagojeno ležečemu bolniku, lahko, a dovolj hranljivo. Ker ima mama motnjo požiranja, ji vso normalno pripravljeno hrano zmiksam v kremo, ki jo najlaže poje. Ob dobrih dneh je sama, a vedno pod nadzorom, ob slabih dneh jo hranim z žlico. Ko je prišla iz bolnice sem jo hranila z brizgo od injekcije. Tekočino ji še vedno dajem z brizgo, samostojno iz kozarca ne more piti, tudi s slamico ne, se ji zaleti. Sedaj je trikrat na dan. V začetku, ko je bila slabša je imela pet do šest manjših obrokov na dan, prilagojenih času, ko je bila budna. Zjutraj ima najraje pšenični zdrob ali polento z mlekom, kavo, kakavom, rjavim sladkorjem in b-complexom v zrncih. Naredim ji kremo, ki jo je z žlico. Zajtrkuje v času od 8.30 do 9.30. Kosilo je od 12.30 do 14.00 – odvisno od zajtrka in dopoldanskih aktivnosti. Vedno je servirano v obliki kreme in z žlico. Pripravim ji krompir, riž ali testenine na razne načine, z mesom (piščanec, puran, občasno ribe) ali stročnicami, zelenjavo (svežo, sezonsko ali zamrznjeno) ali gobami. Je razne solate in razne kombinacije: zelena listnata solata, paradižnik, zelje, rdeča pesa, fižol, paprika, kumarice,....Za kuho uporabljam deviško olivno olje. Kuham vsak dan svežo hrano in vsak dan v tednu nekaj drugega, upoštevam njene želje. Za večerjo ima najraje pšenični zdrob ali polento (kuhano na mleku) s sadjem – ponavadi z jabolkom in banano. Večerja okoli 17.30 do 19.00 odvisno od kosila in popoldanskih aktivnosti. Vsak dan ji kuham svež čaj (žajbelj in kamilice), ki ga pije za žejo poleg ustekleničene vode, občasno pije donat Mg ali različne kompote. Če želi je tudi jogurt, sladice in podobno. Sedaj je, na svojo željo, v postelji na posteljni mizici, včasih je občasno jedla na vozičku ali za jedilno mizo. Sedaj jo to preveč utrudi, več poje na postelji.

Vzdrževanje prostorov, v katerih invalidna oseba živi:

Vsakodnevno pometam in sesam, 2x tedensko brišem prah. Zračim zjutraj in zvečer in na kratko po potrebi čez dan. Za kvaliteten zrak v prostoru imam ionizator. Stanovanje je pozimi čez dan toplo, ponoči ne preveč, zaradi kvalitete spanca, poleti ga hladim s prenosno klimo in ventilatorji.

Postiljanje in preoblačenje postelje:

Ob delovnikih zjutraj postilja posteljo z mojo pomočjo oskrbovalka iz PODa, ob vikendih in praznikih jo jaz. Zvečer pred spanjem jo postiljam jaz, dnevno posteljnino zamenjam za nočno, po dnevni menjavi plenice pravtako uredim posteljo. Posteljo v celoti preoblečeva z oskrbovalko vsak petek in sicer menjava: jogi rjuho preko vzmetnice, rjuho preko blazine proti priležaninam, dnevno gornjo rjuho, nočno gornjo rjuho, prevleko dnevne deke, prevleko nočne dormeo odeje, deko pri vznožju, osnovno vzglavno blazino, dnevno blazino, nočno blazino, dodatno blazino za hranjenje in pitje, stranski oporni blazini in podložno blazino za noge. Vsak torek menjava le rjuho preko blazine proti priležaninam, dnevno gornjo rjuho in nočno gornjo rjuho. Če je potrebno, takoj zamenjam kadarkoli katerikoli umazani del posteljnine. Ko je imela vročino, sem vsakodnevno menjavala rjuhe in brisačo na blazini. Mama sama vsak teden izbere posteljnino, katere barve bo in vzorca. Vsa njena posteljnina je lepih in živahnih barv in vzorcev (barvna terapija).

Vzdrževanje čistoče in likanje perila invalidne osebe:

Mama vsakodnevno obleče svežo obleko in pižamo. Vsak dan zjutraj jo temeljito umijemo, čez dan kolikor je potrebno. Vsak dan ima svežo eno brisačo za zgoraj in eno brisačo za spodaj. Eno brisač ima vedno ob sebi, če se želi obrisati, skrbim, da je vedno sveža, uporabi eno do dve na dan. Vsak dan porabiva pri prehrani vsaj tri prtičke iz blaga in nešteto papirnatih. Skoraj vsak dan v tednu perem in sušim perilo ter vsak teden vsaj enkrat likam, včasih večkrat, če je potrebno.

Ureditev bivalnega okolja glede na potrebe invalidne osebe:

Iz dnevne sobe, ki je največji prostor v stanovanju z največ naravne svetlobe in naravne toplote (JZ stran) , sem naredila bolniško bivalno sobo za mamo. Odkar je nepokretna je večino časa v bolniški postelji, občasno sedi v invalidskem vozičku ali v počivalniku. Vse kar potrebuje ji je na dosegu roke, ima tudi zvonček, da me kadarkoli pokliče, vse kar potrebujemo za njeno nego je okoli njene postelje. Soba ima balkon, ki sem ga zasteklila, da bo lahko v vseh letnih časih na balkonu, če bo želela. Ob postelji ima slike svojih najdražjih, po steni ji lepim razglednice, ki jih dobi in jih rada opazuje.

Namestitev radia in TV sprejemnika:

V mamini sobi je nasproti vznožja postelje v primerni razdalji nameščen televizor, ker rada gleda TV. Lani je za 80.rojstni dan dobila nov radiokasetofon s CD playerjem, ker rada posluša glasbo. V sobi je tudi klasični gramofon, ker velikokrat poslušava tudi stare LP plošče.

 

RAZNO – PRILOGE

Za zaključek bi navedla še nekaj dejstev, ki se mi zdijo pomembna za moje delo družinskega pomočnika. Novembra 2004 sem se udeležila seminarja Program usposabljanja za družinskega pomočnika, kopijo potrdila prilagam. Leta 2004 sem se včlanila v združenje za pomoč pri demenci Spominèica in pri njih nabavila tudi literaturo o demenci. Že leta sem član društva Za srce in pred leti sem v tem okviru opravila tečaj oživljanja. Redno spremljam tematiko s področja zdravstva, ki zadeva mamo in sociale, ki zadeva mene kot družinskega pomočnika. Na internetu imam tudi svoj e-dnevnik z naslovom Vsakdan družinskega pomočnika, ki ga najdete na naslovu http://www.ednevnik.si/?u=druzinski-pomocnik, kjer si lahko med drugim pogledate tudi slike iz vsakdana moje mame. Z vsebino tega letnim poročilom sem seznanila tudi mojo sestro MR, ki je imela status skrbnika za posebni primer v zadevi izbire družinskega pomočnika za mamo in ki soglaša z napisanim.

 

Lep pozdrav! ER, V Ljubljani, 31.januarja 2006


Sonce v svetovni ornamentiki

Avtor 10:02, 10.04.2006

 

 

Leta 1976 je moj oče izdelal ekslibris za kongres na Portugalskem na tematiko: sonce v svetovni ornamentiki.

 

Več o ornamentiki oz. krasilni umetnosti na http://krasilnirazbor.blogspot.com/ 


Spanec je pol zdravja

Avtor 20:00, 8.04.2006




Utrineki s sprehoda

Avtor 15:16, 8.04.2006







čaSOSpis

Avtor 11:30, 7.04.2006

Skupnost občin Slovenije /SOS/ izdaja brezplačno glasilo "čaSOSpis".

V  št.27, izdani junija 2005 ( link: http://www.skupnostobcin.si/skupnost.html ),  je obdelana tudi tematika družinskega pomočnika.

 

Še nekaj "družinskopomočniških" linkov:

 

http://www.dol-list.si/si/?clanek=4188&stevilka=2885

 

http://www.uvi.si/slo/seje-vlade/sporocila/id/index.text.html?&i1=UVI&i2=slo&i3=1&i4=sjv&i5=ter_lst_021&i10=artic&i12=8CD1D9D8C42DF0B4C125712C004FD8F5

 

http://www.sb-mb.si/index.php?id=45&tx_ttnews[pointer]=3&tx_ttnews[pS]=1144344326&tx_ttnews[tt_news]=22&tx_ttnews[backPid]=30&cHash=c31300c69a

 

Pa še nekaj:

 

Med pohajkovanjem po internetu sem naletela na zanimiv blog Camera obscura in v rubriki "Moj profil (Dalida): Blogi, ki jih rada berem, gledam: " zasledila tudi link na moj blog.

 

Blog najdete na linku:

http://www.delo.si/blog/cameraobscura/index.php?BLOG_PATH=146,3700

 

Tako.

 

Sedaj pa jest  kosilo, ki sem ga naredila med pisanjem. Danes imava eno od mojih rižot, ki jih ima mama zelo rada.

 

Tudi pri kuhanju, kot v življenju nasploh, je moj osnovni moto: Pravila so TUDI za to, da se kršijo. Nekatera pravila pa so SAMO za to, da se kršijo.


Utrinek s sprehoda

Avtor 10:35, 7.04.2006




Biba

Avtor 10:24, 7.04.2006




Mali princ, 1946 - 2006

Avtor 20:27, 6.04.2006

Letošnjega aprila mineva 60 let, kar je bila knjiga Mali princ / Le petit prince / objavljena v Franciji, dve leti po skrivnostnem izginotju njenega avtorja in pilota Antoina de Saint-Exuperyja.

 

Leta 1964, ko je knjižica izšla v slovenščini kot 100. zvezek v zbirki Knjižnica sinjega galeba, mi jo je podarila sorodnica, prebrala sem jo na dušek in od tedaj jo prebiram.

 
V svojem življenju sem prebrala že nešteto knjig. Mnoge sem samo preberala, mnoge so me obogatile, k nekaterim se vračam, nekatere iz mladosti me spremljajo že vse življenje, med njimi Mali princ, Jonatan Livingston Galeb, Medved Pu, ...

Patronažna služba

Avtor 18:19, 31.03.2006

Z mamo imava srečo tudi s patronažo.

Mamo obiskujeta predvsem patronažni sestri Jelka in Marija.

Mama se ju vedno razveseli, tudi ko ji Jelka pride vzet kri s prsta.

Sestra Jelka ji je tudi rešila nogo.

Leto dni ji je oskrbovala težko priležanino (do kosti) na peti, ki jo je mama poleg težke dehidracije "pridelala" v tritedenskem ležanju na travmi v KC.

Mamina travma na travmi je ena redkih slabih izkušenj v zdravstvu, na srečo.

 

Nekaj povezav v zvezi s patronažo s spleta:

 

http://www.patronaza.com/index.php?lang=sl
http://www.zd-lj.si/zdlj/content/view/115/153/
http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/o/8B67EA19F5BC50DBC1256CD0003D42BB?OpenDocument

http://www.vizija.si/medicinska_promedica_teren.php

http://lopes1.fov.uni-mb.si/CRII/obzornik.htm

http://www.dmsbzt-mb.si/zgodovina_drustva.html

http://www.ljubljana-tourism.si/si/mol/mestna_uprava/ozcv/zdravstveno_varstvo/default.html

http://www.vestnik.szd.si/st4-10/st4-10-749-751.htm

http://www.google.com/search?q=patrona%C5%BEna+slu%C5%BEba&hl=sl&lr=&start=40&sa=N

http://www.viva.si/clanek.asp?id=1629

http://www.google.com/search?q=patrona%C5%BEna+slu%C5%BEba&hl=sl&lr=&start=130&sa=N

http://www.najdi.si/search.jsp?q=patrona%C5%BEna+slu%C5%BEba&o=10


Biba gleda tv in zaspi

Avtor 19:14, 19.03.2006




Socialni drobir s spleta

Avtor 21:39, 15.03.2006

Nekaj novosti oz. novic s spleta v zvezi s tematiko družinskega pomočnika:

 

povezava:

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,124107&src=csr

 

citat:

Vlada tudi o družinskem pomočniku

Vlada je pripravila predlog novele zakona o socialnem varstvu za obravnavo v DZ po rednem postopku. "Predlagana je tudi ureditev, da se sofinanciranje družinskega pomočnika doseže tudi s sredstvi iz dodatka za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister Drobnič.

Predlog sprememb zakona odpravlja podeljevanje denarnih socialnih pomoči po zaposlitvi prejemnika te pomoči. Prejemnik denarne socialne pomoči bo dolžan sprejeti vsako zaposlitev ali delovno aktivnost, ki mu jo ponudi zavod za zaposlovanje.

V predlogu novele se zaradi odločbe ustavnega sodišča uvajajo tudi spremembe pri izvajanju pravice do družinskega pomočnika. Novela uvaja namensko porabo sredstev, ki so jih upravičenci do družinskega pomočnika pred tem prejemali za tujo nego in pomoč oz. za pomoč in postrežbo, po dosedanji ureditvi pa je pravica do teh sredstev mirovala. S tem se bodo občinam kot financerjem družinskega pomočnika znižali izdatki iz njihovih proračunov kar za eno tretjino, je dejal minister Drobnič.

 

povezava:
http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3070628&show_media=16099500

 

citat:

Z novelo naj bi odpravili tudi pomanjkljivosti, ki jih je na področju izbire družinskega pomočnika ugotovilo ustavno sodišče. Uvaja se namenska poraba sredstev, ki so jih upravičenci do družinskega pomočnika pred tem prejemali za tujo nego in pomoč oz. za pomoč in postrežbo, po dosedanji ureditvi pa je pravica do teh sredstev mirovala. S tem se bodo občinam kot financerjem družinskega pomočnika za eno tretjino znižali izdatki iz njihovih proračunov, je na novinarski konferenci po seji dejal minister za delo Janez Drobnič.

 

povezava:

http://www.ozs.si/obrtnik/default.asp?ID=8363

 

citat:

Status družinskega pomočnika bo lahko pridobil tudi s. p.

Ena od zahtev slovenske obrti (zahteva št. 37) je tudi ustrezno dopolnjena opredelitev družinskega pomočnika. S spremenjenim Zakonom o socialnem varstvu naj bi se za osebo, ki je zapustila trg dela, štela tudi samozaposlena oseba, ki ne zaposluje delavcev, pod pogojem, da zapre svojo dejavnost z namenom, da postane družinski pomočnik, enako pa naj bi veljalo tudi za družbenika enoosebne družbe. Tako bosta izenačena s tisto osebo oziroma z delavcem, ki je opustil zaposlitev, s tem da je odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz enakega razloga.

 

povezava:

http://www.mszs.si/eurydice/pisanje/novice.htm

citat:
Vlada sprejela spremembe zakona o socialnem varstvu - 9. marec 2006    16:41 (CET+1)
Vlada RS je na seji 9. marca 2006 sprejela besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu in ga bo posredovala v sprejem državnemu zboru. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu odpravlja nekatere pomanjkljivosti na dveh področjih: na področju denarnih socialnih pomoči (DSP) in na področju izbire družinskega pomočnika (DP). Predlog zakona uvaja tudi možnost krajšega začasnega institucionalnega varstva starejših v bolnišnicah. Več informacij v Word DOC dokumentu na strani http://193.2.236.95/dato3.nsf/OC/0603091530275/$file/sevl64.doc

Portret Tare

Avtor 19:55, 13.03.2006




Utrinek s sprehoda

Avtor 17:32, 8.03.2006




Mrki v spomin

Avtor 16:46, 1.03.2006


Prišla je pred več kot 10 leti, ostala in si me izbrala za svojega človeka. Bila je samosvoja in neudomačljiva kot lisica Malega princa.

V začetku letošnjega februarja je pred zoro zaspala za vedno, vsi jo zelo pogrešamo.


Ptičja gripa = še en živalski genocid

Avtor 14:01, 1.03.2006

Kljub prizadevanju si še nisem izbrisala iz spomina in misli grozljivih prizorov gorečih , še na pol živih krav, že mi v vseh dnevnoinformativnih oddajah že nekaj časa prav sadistično dosledno in prizadevno prikazujejo krvoločno iztrebljanje nemočnih, za enkrat še samo domačih ptic = kokoši in njihovih sorodnikov.

 
Razlika je le v nijansi, da se enkrat dogaja v Aziji, enkrat v Evropi,.... Skupno pa je vsem posnetim in predvajanim prizorom, da je ravnanje z na smrt obsojenimi/prestrašenimi živimi bitji  povsod izpeljano na krutejši način kot bi bilo po moje, naivna kot sem, sprejemljivo za civilizirana, višje vsestransko razvita bitja, med katere se prištevamo kot predstavniki človeške vrste.
 

Mi iztrebljamo, ptičja gripa pa se vseeno pridno širi!

 

Mačke. Kmalu bodo na udaru našega krvoločnega reševanja problema oz. zatiranja virusov pričje gripe vse mačke, nato morda psi, ne pozabimo medvedov, pa veveric,....

 

Virusi se veselo množijo in po moji kmečki pameti, ko jim začne primanjkovati trenutnih gostiteljev, prefrigani kot so mutirajo in si najdejo novega ničhudega slutečega gostitelja.

 

Kaj bo, ko bo začelo primanjkovati živalskih vrst za masakriranje in tudi ubogi virusi ptičje gripe ne bodo imeli druge izbire za preživetje kot da se naselijo v ljudeh - kako se bomo tedaj lotili tega problema!

 

Bomo pobrskali po zgodovini in npr. uporabili izkušnje z uplinjanjem v taboriščih druge svetovne vojne?

 

Kmalu si nihče več ne bo upal zakašljati, kaj šele kihniti!

 

Če pomislim, kako brezbrižno in brezčutno pušča takoimenovani razviti svet umirati od aidsa ali lakote črno celino / Afriko, ni potrebno imeti preveč razvite domišljije, da si predstavljaš, kaj bi se zgodilo ob pandemiji ptičje gripe.

 

Morda pa bodo kmalu odkrili učinkovito in vsem dostopno zdravilo ali cepivo.

 

Morda pa bo kaka druga bolezen ali nadloga postala bolj zanimiva za medije.

 

Morda pa bodo tisti, ki odločajo v svetovnem merilu, sklenili, da je potrebno na katerem drugem področju učinkovito počistiti, da bo njihov dobiček večji.

 

Kdo ve!

 

********************************************************

 

Kasneje na spletu naletim na tekst, citiram:

 

...je pojasnil predstavnik WHO za ptičjo gripo Dick Thompson: "Na to je potrebno realno gledati. Zaradi te bolezni je bilo ubitih 180 milijonov ptic, ob tem pa so odkrili manj kot 200 primerov pri ljudeh," je dodal.


Finansiranje družinskih pomočnikov

Avtor 10:43, 20.02.2006

Članek v današnjem Delu:
Nič več le občinsko breme

Občine se lahko poslovijo od denarja, ki so ga plačevale na podlagi spornih določb zakona – Zakonodajalec se je hudo uštel pri ocenah stroškov

Pon 20.02.2006
Orodja
Krško, Ljubljana – Ministrstvo za delo je po dolgih in trdih pogajanjih z občinami vendarle pripravilo predlog sprememb zakona o socialnem varstvu, ki naj bi ga vlada obravnavala v začetku marca. Pravzaprav so se pogajanja vrtela predvsem okrog novele zakona iz leta 2004, ki po mnenju ustavnega sodišča občinam nezakonito nalaga financiranje družinskih pomočnikov. Kljub vsemu država občinam ne bo povrnila sredstev, ki so jih za izvajanje omenjene pravice socialnega varstva porabile v zadnjih dveh letih.
Ustavno sodišče je že v začetku lanskega julija odločilo, da prvi odstavek 28. člena novele zakona o socialnem varstvu ni v skladu z ustavo, in zahtevalo od državnega zbora, naj neskladnost odpravi v pol leta. To se ne bo zgodilo, kajti usklajevanja o zahtevanih in tudi drugih smiselnih spremembah zakona so se šele končala.
Zakonodajalec se je pri pripravi in sprejemanju novele zakona očitno hudo uštel pri ocenah stroškov, ki jih bo prineslo izvajanje pravice do družinskega pomočnika. Tako je nastala velikanska razlika med vrednostjo prenesenih pristojnosti na občine in sredstvi, ki jih za njihovo izvajanje zagotavlja država. Občine naj bi financirale družinske pomočnike s sredstvi za osebno pomoč, ki je bila s tem izvzeta iz njihove pristojnosti. Tako je na primer občina Brežice namesto osmih milijonov tolarjev za osebno pomoč morala plačevati stroške družinskih pomočnikov, ki so se povečali kar na sto milijonov tolarjev. Podobno velja za občino Krško, s katero sta bili zaradi novele zakona očitno najbolj oškodovani.
Skupaj je v obeh občinah registriranih 110 družinskih pomočnikov, po mnenju predlagateljev novele pa naj bi jih bilo v celotni državi le 600. »Dejansko se na nacionalni ravni že bližamo dvakratniku te številke. Taka razlika je nastala zaradi napačnih ocen predlagateljev in tudi zelo ohlapnih meril za dodeljevanje te pravice. Državne komisije so bile pri teh odločitvah, v narekovajih, bolj socialne, kot bi smele biti,« pravi Štefan Kociper, direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo.
Komisije ministrstva so bile preobremenjene z delom, kot je dejal Kociper, pa so revizije postopkov razkrile tudi nekaj nepravilnosti. Po predlaganih spremembah naj bi po novem o predlogih za družinskega pomočnika odločale komisije zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so po mnenju Štefana Kocipra za to tudi bolj usposobljene.
Pravico do izbire družinskega pomočnika ima vsaka polnoletna oseba s hudo motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Pomočnik ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače iz občinske blagajne. Bistvo sprememb zadeva prav finančni del novele zakona in za družinskega pomočnika uvaja podoben sistem, kot velja za nekatere druge socialne storitve. Sofinancirana naj bi bila iz treh virov: dodatka za pomoč in postrežbo, lastnih sredstev invalidov (ter njihovih sorodnikov) in po potrebi z občinskim in tudi državnim denarjem. Občine so namreč vztrajale, da obremenitev nad 0,35 odstotka njene primerne porabe pokrije država. S tem naj bi se izognili neenakomernim obremenitvam občin, ker so očitno v revnejših potrebe po tem programu nekoliko večje.
»Veliko vprašanje je, ali bo predvidene rešitve mogoče izpeljati v praksi. Vsekakor pa je nesprejemljivo, da te popravljajo napake za prihodnost, občine pa bodo morale nositi njihovo breme iz preteklosti,« pravi Jadranka Gabrič iz občine Krško. V skladu s predlaganimi spremembami naj bi namreč občine prihodnje leto prejele povračilo sredstev, izplačanih za družinske pomočnike v tem letu. Čeprav je država po mnenju ustavnega sodišča občinam nezakonito zaračunavala družinske pomočnike, lahko pozabijo na denar, ki so ga za ta namen porabile v letih 2004 in 2005. V državnem proračunu namreč ni predvidenih sredstev za lanska povračila, leto 2004 pa je s tega stališča že tako ali tako izgubljeno.
Matej Košir
 
 
Družinski pomočniki smo že tako ali tako sorodniki invalidov, za katere skrbimo.
 
Torej bom finansirala sama sebe - iz česa ali s čim!!!!!
 
In kasneje med brskanjem po spletu najdem na spletni strani Slovenske karitas  zapis:
 
Dvigalo Vnos: 16.11.2005 L-15

Gospa, ki je zaradi zapletov po rutinski operaciji nenadno ostala paraplegik, prosi za pomoč pri nakupu hišnega dvigala. Hiša, v kateri živi z možem in sinovoma, ni primerna za invalidno osebo. Stanovanjski prostor je v prvem nadstropju in gospa je ves čas odvisna od pomoči svojih bližnjih, ki jo morajo prenašati po stopnicah. Družina se težko preživlja z njeno invalidnino in moževim skromnim dohodkom ( izbrani družinski pomočnik). Eden od obeh sinov je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in ne prejema nadomestila, drugi se še šola. Sredstva so že zbirali tudi preko lokalnega časopisa. Prošnjo je poslala mnogim podjetjem in organizacijam. Do sedaj je zbrala tretjino sredstev. Družina bi za izgradnjo dvigala potrebovala podporo iz programa ZAupanje v minimalni višini 800.000 SIT.

Posredovala:Alenka Petek, ŠK Ljubljana
 
Pristojne sprašujem, kdo bo na primer v tem konkretnem primeru s strani sorodnikov tisti, ki bo sofinanciral družinskega pomočnika?
 
In še misel za konec: Kot družinski pomočnik si težko predstavljam, da bi se kdo zaradi materialne koristi odločil za ta nesrečni status.
 
 Za to se odločiš iz čisto drugih razlogov, npr.:
- nimaš druge možnosti za kvalitetno oskrbo bližnjega,
- institucionalno varstvo je predrago ali nedostopno (čakalne dobe, prenapolnjenost, oddaljenost od domačega okolja...)
- invalid želi ostati v svojem  domačem okolju, 
- želiš skrbeti za svojca in podobno...

Krzneni plašč = Kadavermontel

Avtor 11:16, 31.01.2006

Vsakdan, ko grem na sprehod s psičko Taro, srečam vse preveč živalskih grobišč na dveh nogah.

 

Kdo je tu lepotica in kdo zver?!

 

Če me vprašate, ali imam doma krzno, sem v zadregi.

 

Imam.

 

Imam dve mački in eno psičko - živo krzno.

 

Če me vprašate, ali kdaj nosim krzno, sem spet v zadregi.

 

Nosim.

 

Posebej muca Biba se zelo rada nosi ovita okoli vratu.

 

Če me vprašate, ali imam krznen plašč, pa mi ni težko odgovoriti.

 

Ne!

 

Nisem nekrofil! 


Ornamentika v naravi

Avtor 19:33, 27.11.2005

 

Z mamo večkrat pregledujeva mape, albume in fascikle polne očetovih krasilnih del: skic, risb, ekslibrisov, fotogramov,...

 

Danes popoldan sva se lotili fotogramov. Ob tem je nastal gornji kolaž fotografij.

 

Več o tem na http://krasilnirazbor.blogspot.com/.

 

Ko listava po njegovih delih, je oče z nama. Njegova krasilna dela in pesmi moje sestre Maje zelo pozitivno delujejo na mojo mamo in name.


Center za starejše

Avtor 09:35, 19.11.2005

V Ljubljani so odprli Dnevni center aktivnosti za starejše.

Več o tem na http://www.dobrojutro.net/index.php?stran=novice&tip=11&id=3815

in http://www.zurnal.org/?module=displaystory&story_id=6101


Naši patronažni sestri Marija in Jelka

Avtor 14:36, 18.11.2005


Paliativna oskrba 01

Avtor 11:27, 17.11.2005

Članek iz današnjega DELA:

Večina si želi umreti med svojci

Minister Andrej Bručan napovedal prednostni razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji

Čet 17.11.2005
Orodja
Ljubljana – Afera Črni les, ki je pred dvema letoma imela velik odmev, je pokazala na vrsto nezakonitosti in nepravilnosti pri oskrbi starostnikov. »Da se ne bi ponovilo dogajanje v Črnem lesu, je treba pripraviti ustrezno paliativno oskrbo v državi,« je včeraj na tiskovni konferenci na ministrstvu za zdravje povedala Urška Lunder, predsednica komisije za upravni nadzor nad ZD Lenart, katerega zdravniki so skrbeli za stanovalce v hotelu Črni les pri Lenartu. Minister Andrej Bručan je napovedal prednostni razvoj paliativne oskrbe v javnem zdravstvenem sistemu. Pilotski projekt paliativne oskrbe se bo začel najpozneje februarja.
Umreti v bolnišnici ali doma med bližnjimi? Čeprav si po raziskavah sodeč želi večina ljudi umreti doma v krogu svojcev, se dogaja ravno nasprotno. V zdravstvenih ustanovah brez primerne oskrbe za umirajočega jih umre na primer v ZDA 75 odstotkov, Veliki Britaniji 60 odstotkov in Sloveniji 59 odstotkov (v letu 2000). V zadnjem življenjskem obdobju namreč ne gre le za medicinsko, pač pa socialno, psihološko in duhovno oskrbo, ki jo lahko zagotavlja skupina strokovnjakov s tesnim sodelovanjem svojcev.
»Na tem področju zaostajamo,« meni minister Bručan, saj oskrbuje umirajoče le društvo Hospic. Napovedal je, da bomo razvoj paliativne oskrbe tako kot drugod po svetu postavili med glavne cilje našega javnega zdravstva. »Zakonske podlage za uvedbo paliativne oskrbe na vseh ravneh bomo pripravili v zakonu o zdravstveni dejavnosti,« je dejal Bručan, sredstva bo zagotovilo zavarovanje za dolgotrajno nego, ki ga nameravamo uvesti tudi pri nas.
»Podatki kažejo, da veliko bolnih, ki jih pripeljejo na urgenco, prihodnji dan umre. Naša želja je, da bi lahko umirali doma, kar ni smiselno samo finančno, pač pa je vložek v prihodnje generacije, da pridobijo izkušnjo umiranja,« je povedala Urška Lunder, ki je pripravila pilotski projekt. Ta bo uveden v mariborski bolnišnici, na Golniku, Onkološkem inštitutu in v pripadajočih zdravstvenih domovih. »Pomembno je, da se uvede paliativna oskrba po vsej državi v bolnišnicah, domovih upokojencev in na domovih,« je sklenila Urška Lunder, za to oskrbo pripravlja s sodelavci tudi potrebno klinično pot.
Milena Zupanič

Star, starejši, najstarejši

Avtor 19:15, 12.11.2005

Nekaj povezav na zanimive strani in tekste o starosti in starostnikih:

 

http://www.eurag-congress2005.org/delovneskupine.php#19

 

http://www.vestnik.szd.si/st4-10/st4-10-749-751.htm

 

http://www.ds-rs.si/2MO/dejavnost/posveti/pos02_17.htm

 

http://www.varuh-rs.si/index.php?id=951

 

http://www.varuh-rs.si/index.php?id=297

 

http://www.revija-vita.com/Vita_44/Pomoe_patrona_ne_medicinske_se/pomoe_patrona_ne_medicinske_se.html

 

http://www.ivz.si/ivz/novica.php?ivz_id=61


Predlog zakona - skupina poslancev

Avtor 14:58, 21.10.2005

Povezava na  PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA SOCIALNEM VARSTVU, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslancev:

 

http://www2.gov.si/zak/Pre_Zak.nsf/0/0a494bba79efd630c1256fef002da3eb?OpenDocument


Združenje občin: predlog sprememb zakona

Avtor 13:53, 21.10.2005

Povezava na dokument - predlog sprememb Zakona o socialnem varstvu, ki  ga je podalo Združenje občin:

 

http://www.google.com/search?ie=UTF-8&oe=UTF-8&q=dru%C5%BEinski+pomo%C4%8Dnik


Zapornik, alkoholik, narkoman, družinski pomočnik, ipd

Avtor 12:11, 20.10.2005

Nekaj povezav s tematiko družinskega pomočnika:

 

http://www2.gov.si/zak/Pre_Zak.nsf/0/0a494bba79efd630c1256fef002da3eb?OpenDocument

 

http://www.sls.si/stalisca/stalisce.asp?ids=105

 

http://www.gzs.si/Nivo1.asp?ID=24514&IDpm=5712

 

Zanimiva opredelitev oz. uvrstitev družinskih pomočnikov v tekstu na GZS portalu - citat:

 

Pri prvem in drugem členu ostajajo odprta še vprašanja glede tega, ali naj proračun plačuje le prispevke ali naj zagotavlja tudi sredstva za zdravstveno varstvo za določene kategorije, kot so zaporniki, alkoholiki in narkomani na obveznem zdravljenju, družinski pomočniki, ipd. Prav tako ostaja odprto vprašanje kako urediti status okrog 84.000 ljudi, ki so jim do sedaj obvezno zdravstveno zavarovanje plačevale občine.

 

http://www.google.com/search?q=dru%C5%BEinski+pomo%C4%8Dniki&hl=sl&lr=&start=10&sa=N

 

http://www.sls.si/vp/vp.asp?IDVP2=48

 

http://www.sns.si/article.asp?id=212

 

http://www.ds-rs.si/dejavnost/dsvet/magnetogrami/mag_33.htm

 

http://www.csd-lj-siska.si/splosno/sporocila.asp?ID=1116093208

 

http://www.obala.net/index.php?show=news&action=news&id=9128


Odgovor na komentar na prejšnjo temo

Avtor 20:07, 19.10.2005

Odgovor

Avtor druzinski-pomocnik. (212.18.61.140) Objavljeno: 21:03, 19.10.2005

Res je, da je financiranje družinskega pomočnika iz občinskega proračuna predvsem za manjše občine dodatna in občutna obremenitev. Vendar občine sofinancirajo tudi, če gre starostnik v dom in nima zadosti dohodkov za plačilo.
Vendar vsi vemo, da ni dovolj prostora v domovih za vse, ki potrebujejo to storitev.
Statostniki pa so in vedno več nas bo. In vsi to bomo, vsaj tisti, ki bomo v življenju s precej sreče pririnili do starosti. In večina nas bo potrebovala večjo ali manjšo pomoč pri vsakodnevnem življenju.
In vsi za časa svojega aktivnega življenja prispevamo od svojih dohodkov za financiranje in funkcioniranje države in občin.
Ne gre samo za starostnike, tu so tudi mladi invalidi in njihove družine, ki jim možnost izbire družinskega pomočnika ponuja relativno kvalitetno možnost reševanja problemov eksistence in asistence.
Žal se vedno zatakne pri denarju, čeprav gre za ljudi na začetku ali na koncu življenske poti, ki ne po lastni krivdi potrebujejo pomoč soljudi in imajo po mojem do pomoči in do kvalitetnega življenja vso pravico.
Jaz pišem ta ednevnik tudi zato, da seznanim ljudi tudi z našo platjo zgodbe, mogoče komu od nas, ki živimo to zgodbo, ali vas, ki opazujete od zunaj, posredujem koristno informacijo, temo za razmislek in sem vesela vsakega komentarja.
Država je uzakonila statut družinskega pomočnika invalidni osebi, dala nam je možnost, da tako rešujemo situacijo, v kateri živimo, če so se spet enkrat ušteli, naj rešijo, vendar ne na ramenih in na račun invalidov in njihovih družinskih pomočnikov.
Sama sem se odločila, da status samostojnega arhitekta zamenjam za status družinskega pomočnika svoji nepokretni mami, ker menim, da ima vsak človek ( in vsako živo bitje) pravico tudi do dostojanstvenega zaključka svojega življenja, ki bi ji ga v prenatrpani instituciji, če bi sploh dobila mesto, ne mogla zagotoviti.
Vendar taka naloga zahteva celega človeka.
Kaj naj storijo starši mladega polnoletnega invalidnega človeka, ki ne more samostojno živeti, naj ga dajo v dom med starostnike, kajti to je včasih edina opcija poleg izbire družinskega pomočnika. Kdo lahko to stori svojemu otroku, ki je na začetku življenske poti, mlademu človeku, ki ima to smolo, da je zanj naše vsakdanje življenje polno ovir, ki jih sam ne more premostiti.
Na vseh področjih našega življenja se dejavnosti selijo iz družbenega, državnega v privatni sektor in država podeljuje koncesije, se pravi, da dejavnost na nek dogovorjen način sofinancira, npr. v zdravstvu.
Pri skrbi za invalide in starostnike bi lahko z uvedbo družinskega pomočnika tudi govorili o selitvi skrbi zanje iz državnega v privatni sektor s podelitvijo koncesije.
Od nekdaj so starostniki in mladi invalidi in ljudje (laiki, domači, sorodniki,...),ki skrbijo zanje. Sedaj je to zakonsko urejeno in je dana možnost, da postane ta "privatna" skrb tudi strokovno kvalitetnejša (usposabljanja, seminarji,...), je pa nedvomno bogatejša na čustvenem področju (človeška toplina in bližina ljubljene osebe,...), kar je zelo pomembna komponenta naše skrbi za bližnje.
Denar, finance in financiranje je pa druga plat te zgodbe in v domeni države.


Mama naj vse plača iz lastnega žepa

Avtor 20:15, 17.10.2005

Zanimiva povezava:

http://www.handyworld-si.com/slo/article.php?story=20050908132905548

Rada bi opozorila na članek iz današnjega DELA:

Denar za družinskega pomočnika iz treh virov

Ustavno sodišče pritrdilo občinam, ki se branijo plačevanja te storitve Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo spremembe

Pon 17.10.2005
Orodja
Maribor – Več občin je lani na ustavno sodišče vložilo pobudo za presojo novele zakona o socialnem varstvu, saj jim je po njihovem mnenju neupravičeno nalagala, da iz svojih proračunov financirajo družinskega pomočnika. Ker je ustavno sodišče razsodilo v prid občin, je pristojno ministrstvo pripravilo nov predlog financiranja te storitve osebam, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih življenjskih funkcijah vseh 24 ur. Financiranje programa je bilo tudi tema seje skupnosti občin v Mariboru.
Vlagatelji pobude za presojo novele zakona o socialnem varstvu so med drugim opozorili, da ustava omogoča državi prenos posameznih državnih nalog na občine ob njihovem predhodnem soglasju in pod pogojem, da za to zagotovi tudi denar. V začetku julija letos je ustavno sodišče v omenjeni zadevi pritrdilo občinam, saj je presodilo, da prvi odstavek 28. člena novele zakona o socialnem varstvu ni v skladu z ustavo, od državnega zbora pa je zahtevalo, da neskladnost odpravi v pol leta.
Tako je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo predlog sprememb zakona o socialnem varstvu, s katerim naj bi uredili financiranje družinskega pomočnika, kakor je ministrstvu naložilo ustavno sodišče. Kot je na seji skupnosti občin Slovenije pojasnil Sašo Stiković z omenjenega ministrstva, novi predlog predvideva za družinskega pomočnika podoben sistem, kot velja za nekatere druge socialne storitve. V skladu z njim bi ga poslej sofinancirali iz treh virov (dodatka za pomoč in postrežbo, lastnih sredstev invalidnih oseb in po potrebi še z občinskim denarjem), občine pa bi bile stranke v postopku odločanja o dodelitvi programa.
Večina predstavnikov občin na petkovi seji v mariborski mestni hiši Rotovž pa predlaganih sprememb ministrstva ni ocenila kot najboljših. Domžalska županja Cvetka Zalokar Oražem je omenila, da bi bila najpreprostejša rešitev, da pristojnosti glede družinskega pomočnika v celoti prevzame ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, s čimer bi se tudi izognili neenakomernim obremenitvam občin (v revnejših so potrebe po tem programu večje). Stiković je njen predlog komentiral z besedami, da bi bil »prenos nazaj na državo v nasprotju z decentralizacijo«.
Miha Rubin
 
Mamina pokojnina znaša cca 136.000 sit, moja plača družinskega pomočnika znaša cca 85.000 sit.
 
Skupaj za silo pokrijeva vsakomesečne stroške (sama sebi pomagam iz svoje zaloge iz boljših časov), če se bo ta skupna vsota zmanjšala, bi to lahko ogrozilo nivo nege, ki jo nudim mami (mojih rezerve namreč niso večne).
 
Marsikdo od invalidnih oseb, za katere skrbijo družinski pomočniki, pa ima občutno nižjo pokojnino oz.kakršne koli druge prihodke.
 
Vsak mesec je potrebno plačati položnice in kupiti hrano.
 
Nekaj stroškov nege v mesecu dni:
Lekarna:
-Podloga za bolnika (menja se vsak dan) = 101,00 sit x 30 = cca 3.030 sit
-Melolin (1 kom na dan) = 88,89 sit x 30 = cca 2.600 sit
-Menalind (zaščitna krema proti priležaninam) = 962,52 sit x 3 kom = cca 2.800 sit
-Ribje mazilo = 635 x  cca 3 kom = cca 1.900 sit
-Granuflex (posebni obliž) = 1.086 x cca 3 kom = cca 3.250 sit
-Bepathen mazilo = 1.995,86 x cca 2 kom = 3.990 sit
-Rokavice latex = cca 1.250 sit (škatla)
-Intrasite gel = cca 1.120 sit
 
in še pa še - kreme, mleko za telo, losjoni, šampon, čistilni robčki.....
 
Nekaj storitev, tudi dodatno varstvo, ker moram kdaj pa kdaj tudi od doma in mama tedaj potrebuje varstvo:
-Fizioterapija na domu - 45 min cca 4.000 sit - kot privatna usluga znanke,
-Storitev druženja - uradno - ura 2.240 sit s 30% popustom = cca. 1.560 sit
-Varstvo - privatno - ura cca 1.000 do 1.200 sit
-ZOD - pomoč na domu - jutranja nega - ura cca 683 sit
 
in še pa še...
 
In nima stroškov samo mama tudi jaz imam kot vsak drug človek svoje stroške s higieno, hrano, obleko, ...
 
Ko smo na usposabljanju družinski pomočniki pripovedovali svoje probleme, smo dobili odgovor, saj ste se sami odločili za to delo. Seveda smo se, a zakaj moramo biti za to svojo odločitev kaznovani, zakaj bi morali živeti in skrbeti za svoje najbližje z občutkom krivde, da nam je podarjeno nekaj nezasluženega, da smo v samo breme državi, občini in še komu.
 
Za ta status smo se odločili, ker nam je države ponudila to možnost kot eno od rešitev naše situacije, v večini primerov je bila to še najboljša rešitev za vse vpletene. Invalidna oseba je lahko ostala v znanem domačem okolju, človek, ki je že prej skrbel zanjo ob svoji redni službi, kar je med drugim mnogim med nami že resno načelo zdravje, se je lahko posvetil samo kvalitetni skrbi za bližnjega, kar zahteva celega človeka. 

krasilni razbor

Avtor 22:04, 17.09.2005

http://krasilnirazbor.blogspot.com/

 


Nekaj zanimivih povezav v zvezi s starostniki

Avtor 21:05, 17.09.2005

Med potepanjem po spletu sem naletela tudi na naslednje povezave zanimive za tiste, ki se tako kot jaz kot laiki ukvarjajo s starostniki:

 

http://www.vestnik.szd.si/st4-10/st4-10-767-771.htm

http://www.revija-vita.com/Vita_44/Pomoe_patrona_ne_medicinske_se/pomoe_patrona_ne_medicinske_se.html

http://www.mf.uni-lj.si/jama/jama96-6/html/zenska.htm

http://www.csd-lj-siska.si/dejavnosti/dejavnosti.asp?DID=1699221085

http://www.zd-lj.si/zdlj/content/view/115/153/

http://www.varuh-rs.si/index.php?id=461

http://www.varuh-rs.si/index.php?id=951

http://www.drmed.org/novica.php?id=7701

 


Starostniki zadnji (naslov članka)

Avtor 18:53, 29.08.2005

Še nekaj na temo starostnikov:
 
 
Dekleta iz ZODa so nama z mamo v veliko pomoč od prvega dne, ko je nepokretna prišla iz bolnice.
 
V pomoč so mnogim ostarelim, bolnim in invalidnim ter svojcem in bila bi velika škoda za vse nas, če bi jih izgubili.

Človek se uči, dokler je živ

Avtor 15:15, 27.08.2005

Dokler ni mama leta 2000 začela z antikoagulacijsko terapijo z Marivarinom, se mi po pravici povedano niti sanjalo ni, da po vitaminu E obstaja še kak vitamin.

Poznala sem vitamin A, rodbino viraminov B, pa vitamina C in D in že omenjeni vitamin E.

Potem pa je prišla atrijska fibrilacija in terapija jemanja Marivarina po shemi.

Naenkrat je bilo potrebno paziti na prehrano tudi glede vitamina K, biti pozoren na možnost raznih krvavitev pri mami in podobno.

Kdor je sam na tem, ve o čem govorim.

Hodila sva na kontrole krvi na polikliniko, v začetku skoraj vsak dan, kasneje na teden, pa na 14 dni in ko se je vrednost INR umirila med 2 in 3, sva imeli kontrolo na mesec ali mesec in pol.

Odkar je težko pokretna, se pravi na bolniški postelji, pa pride patronažna sestra s posebnim aparatom in ji vzame kri, po telefonu pa s Poliklinike dobim shemo jemanja zdravila za naprej in datum naslednje kontrole.

 

Potem sem začela zbirati podatke na spletu, tukaj je nekaj rezultatov iskanja:

 

http://www.ezdravje.com/si/etc/novice/?v=novica&id=3635

http://www.ezdravje.com/si/vitmin/vitamini/viri/

http://www.mf.uni-lj.si/jama/jama99-3/html/antikoagulantna_terapija.html

http://www.lifeclinic.com/focus/nutrition/vitamin-k.asp

http://www.anyvitamins.com/vitamin-k-info.htm

http://www.ars.usda.gov/is/AR/archive/jan00/green0100.htm

http://www.ctds.info/vitamink.html

http://health.allrefer.com/health/vitamin-k-info.html

http://www.mercola.com/forms/vitamin_k2.htm

http://www.clotcare.com/clotcare/index.aspx

http://www.anticoagulationcme.com/

http://www.afadvisor.org/

 

Pa še nekaj citati na to temo zbranih na spletu:

 

Kot sem že dejal številne snovi vplivajo na sam mehanizem strjevanja. Sama prehrana zelo vpliva na faktorje strjevanja. Dokazano je da ima dieta pri srènih bolnikih pogosteje veèjo vlogo na strjevanje krvi kot pa na sam holesterol. Z dieto prepreèimo nastanek strdkov vplivamo pa tudi na nivo holesterola. Mastna hrana in alkohol zelo zgostita kri. Pospešuje se nastanek strdkov. Kri pa redèijo èesen, ingver, gobe shi - take in èrne kitajske gobe, èebula, brokoli, laneno seme in laneno olje, ki vsebuje veliko omega 3 mašèobnmih kislin. Podobno je s plavo ribo. Enako deluje tudi èrno vino. Tako bomo priporoèali vsem tem bolnikom hrano z veliko zelenjave, priporoèali bomo pitje zelenega èaja, kakšno zaèimbo kot je ingver, kurkumo, pekoèo papriko ali kumino. Uporabljali bomo le oljèno olje, olje iz lanenih semen ali olje iz žitnih kalèkov. Kdaj pa kdaj bomo popili kozarec rdeèega vina in vsaj dvakrat na teden pojedli ribo. Èe bo trombotest visok, bomo pojedli plavo (losos, skuša, sardela…), èe pa bo padal pa belo ribo (orada, škarpina,..).

**********************************************************************

K vitamin

Funkcija:

Prepreèuje krvavitev, strjuje kri.

Kje se nahaja?

V suhomesnatih izdelkih, ribji moki, svinjskih jetrih, "èrnem" mesu, užitnem zrnju, zelenjavi.

Uèinkuje:

Pri pospeševanju dela jeter, cirozi, zlatenici, pri zdravljenju krvavitve, priporoèajo ga pred porodom in pri kirurški intervenciji na jetrih.

**********************************************************************

VITAMIN K (menadion)

Veliko ga je v vseh vrstah ztelenjave in nekaterih oljih (npr. olivnem in sojinem). Proizvajajo ga tudi bakterije v èrevesju. Zato je pomanjkanje redko, predvsem pri bolnikih, ki nezadostno sprejemajo mašèobe, starejših ljudeh, bolnikih, ki dolgo uživajo antibiotike in nekatera druga zdravila. Ker vitamin vplina na strjevanje krvi, je ena od hujših posledic slabo celjenje ran in poškodb.

**********************************************************************

Vitamin K

Je topen v mašèobi in prepreèuje strjevanje krvi in pomaga pri premoènih menstruacijah. Prav tako je pomemben del zdravljenja kosti.

Kje ga najdete? V listnati zelenjavi, siru, beluših, zelenemu èaju, jogurtu, sojinem olju …

**********************************************************************

Vitamin K - filokinon je potrben za efektivno strjevanje krvi. Pomanjkanje je redko, ker ga proizvajajo bakterije v telesu. Je v povezavi s protrombinom, lahko je del molekule le-tega.

Vitamin K1 je iz alfalfa olja in je 2-metil-3-fitil-1,4-naftokinon. Izraz vitamin K2 se nanaša na 2-metil-3-difarnesil-1,4-naftokinon, izoliran iz pokvarjenih oz. trohneèih rib. Tvorijo ga sorodne naravne snovi - menakinoni, ki se razlikujejo po številu izoprenskih enot v stranski verigi in njihovi stopnji nenasièenosti. Ti kinoni so tudi udeleženi v mehanizmu elektronskega transporta in oksidacijski fosforilizaciji.

Vitamin K je topen v mašèobah, najdemo ga v jetrnih mašèobah, zelenjavi, detelji in manj tudi v žitih. Je stabilen na svetlobi in toploti, razgradijo ga alkalije.

**********************************************************************

V mašèobah se topijo vitamini A, D, E in K, zato je pri dolgotrajnem pomanjkanju mašèob v prehrani absorpcija vitaminov zelo majhna in lahko pride do pomanjkanja le teh. Hkrati pa mašèobe vsebujejo doloèeno kolièino vitaminov. Vsebnost je odvisna od vrste in priprave mašèob. Vitamin K najdemo v manjših kolièinah v sojinem olju in nekaj veè v olju in jetrih nekaterih sesalcev, medtem ko je v veèjih kolièinah v mašèobah predvsem vitamin E. Najdemo ga predvsem v rastlinskem olju. Je zelo pomemben za delovanje živènjega sistema in vpliva na plodnost. Hkrati je naravni antioksidant in varuje telo pred oksidacijo mašèob ter zavira proces kvarjebja olj in masti.

**********************************************************************

Sources: Vitamin K is found in both plant and animal sources in nature. Good supplies are found in the dark leafy greens, most green plants, alfalfa, and kelp. Blackstrap molasses and the polyunsaturated oils, such as safflower, also contain some vitamin K. In animal-source foods, K is found in liver, milk, yogurt, egg yolks, and fish liver oils. The best source for humans is that made by the intestinal bacteria. It is important for the production of many nutrients that we keep our "friendly" colon bacteria active and doing their job; to aid this process we should minimize our use of oral antibiotics, avoid excess sugars and processed foods, and occasionally evaluate and treat any abnormal organisms interfering in our colon, such as yeasts or parasites.

**********************************************************************

830 - 800 mcg 50 - 10 mcg 10 - 1 mcg

Swiss Chard Soybeans Tomato Sauce, Canned

Kale Beans, Snap Tomatoes

540 - 500 Mcg Cabbage, Red Lima Beans

Parsley Avocados Blueberries

440 - 400 Mcg Asparagus Meatloaf

Brussel Sprouts Soybeans, Dry Roasted Mackerel

Spinach Peas Cowpeas (Black Eyed Peas)

380 - 300 Mcg Pickles, Dill Apricots

Purslane Kiwifruit French Fries

270 - 200 Mcg Sauerkraut Tomato Juice

Broccoli Pea Pods Sweet Potatoes

Turnip Greens Abalone Potatoes

Watercress Lentils Spaghetti Sauce

Endive Kidney Beans Cheddar Cheese

Lettuce Leaves Cucumber Grapes

Spring Onions Carrots Squash

170 - 100 Mcg Peppers, Sweet Oatmeal, Instant

Mustard Greens Pumpkin Bread

Cabbage Leeks Peaches

Lettuce, Butterhead Artichoke Beets

Pistachio Nuts Celery Soy Milk

Coleslaw Plums Tofu

Miso Egg Yolk

Peanut Butter Chili Con Carne

Coffee Bran Flakes

Cauliflower Puffed Wheat

Pinto Beans Onions

Potato Chips Navy Beans

Saltine Crackers

Cranberry Sauce

White Rice

Parsnips

Sour Cream

Pretzels

Cantaloupe Melon

**********************************************************************

Food sources

Phylloquinone (vitamin K1) is the major dietary form of vitamin K. Green leafy vegetables and some vegetable oils (soybean, cottonseed, canola, and olive) are major contributors of dietary vitamin K. Hydrogenation of vegetable oils may decrease the absorption and biological effect of dietary vitamin K (33). If you wish to check foods you eat frequently for their nutrient content, including vitamin K, search the USDA food composition database or view a list of foods containing a specific nutrient. A number of good sources of vitamin K are listed in the table below along with their vitamin K content in micrograms (mcg).

Food Serving Vitamin K (mcg)

Olive oil 1 Tablespoon 6.6

Soybean oil 1 Tablespoon 26.1

Canola oil 1 Tablespoon 19.7

Mayonnaise 1 Tablespoon 11.9

Broccoli, cooked 1 cup (chopped) 420

Kale, raw 1 cup (chopped) 547

Spinach, raw 1 cup (chopped) 120

Leaf lettuce, raw 1 cup (shredded) 118

Swiss chard, raw 1 cup (chopped) 299

Watercress, raw 1 cup (chopped) 85

Parsley, raw 1 cup (chopped) 324

**********************************************************************

Sources of Vitamin K

Vitamin K is found in a number of foods, including leafy greens, cauliflower and, if you consider it a food, liver. However, the chief source of vitamin K is synthesis by bacteria in the large intestine, and in most cases, absence of dietary vitamin K is not at all deleterious. Vitamin K is a fat-soluble vitamin and both dietary and microbial vitamin K are absorbed into intestinal lymph along with other lipids. The fetus obtains vitamin K from its mother by transplacental transfer.

***********************************************************************

Good food sources: Cauliflower, broccoli, spinach, kale, green tea, cheddar and camembert cheese, Brussels sprouts.

***********************************************************************

Food Sources: Cooked dark green vegetables, such as spinach, kale and broccoli, can provide more than one RDA in a single serving. The bioavailability of vitamin K from different food sources and the effect of food processing is insufficiently known. A small amount of fat is needed for absorption. Natto and similar fermented Asian soy foods also are excellent vitamin K sources. Kiwi, cabbage, liver, soybean, canola and olive oils, including margarine and mayonnaise made from these oils, contain 20-50 % of current RDAs per serving.

************************************************************************

Found in kelp, alfalfa, green plants, leafy green vegetables, cow's milk, yogurt, egg yolks, black strap molasses, polyunsaturated oils, fish liver oils.

************************************************************************

 

Iz življenske potrebe sem se kot laik ( sem namreč arhitekt po izobrazbi) naučila veliko o zdravstvenih zadevah. Kljub temu, da imam poleg zelo zelo dobrih tudi zelo zelo slabe izkušnje s tega področja, se prvenstveno ravnam po navodilih zdravstvenih strokovnjakov. Če mi karkoli ni jasno, vprašam in sprašujem, dokler ne dobim ustreznega odgovora, pa čeprav izpadem "tečna"; opozorim, če se mi kaj ne zdi prav, in opozarjam, dokler nisem zadovoljna z rezultatom oz. odzivom, zamera gor ali dol, mamino zdravje je prvo.


Val 202 - vroči telefon, 09.08.2005

Avtor 11:15, 25.08.2005

Tematika: družinski pomočnik

 

Med potepom po spletu sem naletela na zvočni zapis:

http://switchboard.real.com/player/email.html?PV=6.0.12&&title=Vroci%20mikrofon%3A%20Predlagane%20spremembe%20Zakona%20o%20socialnem%20varstvu%2C%209.8.2005&link=http%3A%2F%2Fava.rtvslo.si%2Fava%2Fmedia%3Faction%3Dplay%26mediaId%3D2310704

 

Malo kasneje še en zvočni zapis:http://switchboard.real.com/player/email.html?PV=6.0.12&&title=20050413%5Fpomocnik&link=ftp%3A%2F%2F217.72.76.71%2Fprispevki%2F20050413%5Fpomocnik.wma

Če koga zanima, naj posluša.

 

Našla sem tudi:

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=82694

 

Moj komentar kasneje, sedaj grem pripravljat kosilo, služba kliče!


Klopi v raju

Avtor 12:00, 17.08.2005

Ob 9h dopoldan je prišla Sonja, ki 3 ure vsako sredo pazi na mamo, da si jaz lahko vzamem prosto in brez skrbi opravim to in ono. Sonja je iz ene od firm - socialnih servisov, ki se ukvarjajo s storitvami pomoči na domu - http://www.zora-plus.com/ in mama se je vedno razveseli, vedno počneta kaj zanimivega: Poslušata glasbo ali pravljice na kasetah, rešujeta uganke in križanke v Duhcu ali Čukcu, in še in še. Pred njo se je družila z mamo Ivana, ki je postala in ostala najina prijateljica, čeprav je prenehala s to službo.

 

Danes sva s psičko Taro izkoristili proste ure in lepo vreme za sprehod po Tivoliju, hodili sva po potkah, tekli po travi, ... Uživali sva.

 

Na Prva TV sem po kosilu gledala ponovitev še ene zanimive oddaje Saše Gerdej, to pot o klopih in okužbah, ki jih prenašajo. Gostja dr.Logar je povedala veliko zanimivega in strašljivega o teh nadlogah.

 

Najbolj me je pretreslo, da klopa lahko dobiš kjerkoli, kjer je visoka trava in podrast, celo na vrtu in da je katerikoli lahko okužen.

 

Resno razmišljam, da se bom cepila proti klopnemu meningitisu.

 

Psičko Taro zaščitim proti klopom, bolham, cepim proti steklini, sama pozabim celo na Autan.

 

Ponovno ugotavljam, da je presneto težko živeti, pozoren moraš biti na toliko bolj ali manj pomembnih stvari -  ni čudno, če pozabiš na male klope. Oni nate ne!


In čas teče vse hitreje

Avtor 12:00, 14.07.2005

Včasih imam občutek, da se Zemlja vrti vse hitreje in hitreje. Kaj sploh v času še pomeni ura, dan, teden ali celo leto, da o minutah sploh ne razmišljam.

 

Spet se bliža konec tedna. Zadovoljna sem, ker je do sedaj minil mirno, ker sva šli s psičko Taro celo na dva daljša sprehoda, ker je imela mama dober teden, ker se je sestra z družino srečno vrnila iz Grčije. Skrbelo me je zanje, še posebej po Londonu.

 

Zadnjič me je sestra v zdravstvenem domu vprašala, če se kaj bojim injekcij, preden mi je dala drugo injekcijo proti tetanusu. Sem rekla, da se bojim samo kač in hudobnih ljudi. Slednjih se bojim zato, ker se jim to ponavadi ne vidi na prvi pogled, ponavadi izgledajo zelo normalno, kar koli že to pomeni.

 

Kako spoznaš terorista samomorilca ali avto-bombo?

 

Naj se bojim, ko grem v kino, v trgovski center, v avtobus ali na vlak? Na sprehod?

 

Naj se bojim, ko vdihavam zrak ali pijem vodo? 

 

In vsi živimo na mali vodeni skalnati krogli v vesolju in imamo presneto srečo, da nas ne zadane komet, meteorit ali kaka druga po vesolju potujoča zadeva.

 

In čas teče vse hitreje.   


Življenje z demenco

Avtor 19:00, 21.06.2005

Demenca ne vpliva le na kvaliteto in vsebino življenja bolnika samega, temveč spremeni in vpliva na življenje vseh bolnikovih bližnjih, morda še bolj.
 
Moja mama ima poleg vsega tudi celebralnovaskularno demenco, k sreči še blago, ima več dobrih kot slabih dni in tozadevne probleme zaenkrat rešujeva precej uspešno. Razmeram sva prilagodili ritem in vsebino vsakodnevnega življenja.
 
Včlanila sem se v "Spominčico" - Slovensko združenje za pomoč pri demenci, njihovo spletno stran najdete na http://www.ljudmila.org/~zzppd/ . Po pošti prejemam njihovo glasilo "Spominčica" in naročila sem tudi dve njihovi publikaciji: "Spomin" in "Celostna obravnava bolnika z demenco". Na voljo je tudi telefon za nasvete.
 
Ko je bil še živ oče, o njem več v blogu http://krasilnirazbor.blogspot.com/ , sem se zaradi zdravstvenih težav obeh včlanila v društvo "Za srce", spletni naslov http://med.over.net/za_srce/ . Udeležila sem se tudi tečaja oživljanja, kar mi je že prišlo prav.
 
Zakaj pišem vse to?
 
Na podlagi lastnih izkušenj sem spoznala, da se laže soočiš in premaguješ težave, če si z njimi čimbolj seznanjen. Neznanega se človek najbolj boji.
 
Življenje me je prisililo, da se v svojem laičnem okviru izobražujem in seznanjam z različnimi zdravstvenimi vsebinami. Tako laže bolj pravilno in učinkovito ukrepam v tozadevnih situacijah, laže in kvalitetnejše se pogovarjam z zdravniki, sodelujem z njimi in razumem.
 
Le malo ljudi ima srečo, da v življenju počnejo samo to, kar si želijo in jih veseli, da se lahko vedno sami v celoti odločijo, kaj bodo počeli v življenju in kaj ne. Ponavadi ima življenje zadnjo besedo. Vendar oborožen z znanjem in izkušnjami lažje kljubuješ in premaguješ probleme.
 
Naj se vrnem k demenci in življenju z njo.
 
Moja mama je večinoma zadovoljna v svojem svetu. To vidim na njenem obrazu, slišim v njenem smehu, čutim v njenem objemu. Morda nimava več poglobljenih pogovorov kot nekoč, vendar se da sporazumeti tudi s pogledi, z dotiki in objemi, s preprostimi besedami. Bližina sočloveka je takemu bolniku na tej stopnji še zelo pomembna. Zavedam se, da bo nekoč drugače, da se bo neizogibno oddaljevala, vendar ji bom sledila in se prilagajala.
 
Učim se črpati moči tudi iz neprijetnih in žalostnih izkušenj.

Ljubezen je glad

Avtor 12:55, 20.06.2005

Skrb za bolehne starejše je podobna skrbi za nebogljene male otroke, skrbiš za njihovo zdravje, prehrano, higieno,... v marsičem so popolnoma odvisni od tebe.

 

Je pa ena velika razlika: pri otroku veš, da je na začetku življenja in da s skrbjo in vzgojo soustvarjaš nastajanje in rast novega človeka, osebnosti, ki se razvija in vse gre v pozitivno smer.

 

Pri skrbi za starega človeka, pa se ves čas zavedaš, da če se še tako trudiš, biješ vnaprej izgubljeno bitko s časom, da bo slej ko prej prišlo neizogibno slovo. Da lahko le lajšaš, ne moreš preprečiti. Vendar je to del življenja. Del življenja je rojstvo, odraščanje, staranje in tudi smrt.

 

Nek rek pravi: Kar te ne ubije, te krepi.

 

Nek drug rek (avtor je Seneka) pravi: Zlato se z ognjem preizkuša, močni ljudje z nesrečo.

 

Človek se težko sprijazni, da ne more vplivati na vse, da ni vsemogočen.

 

Ko se enkrat zdravo sprijazniš s tem in ne občutiš več osebne krivde za vse kar se zgodi ali pa se ne, začneš polno živeti in se zavedati vsakega trenuteka posebej.

 

Sama sem vsako jutro srečna, da je vse v redu, da smo se vsi zbudili, in zvečer pomirjena zaspim, ker je dan mirno minil in smo še skupaj.

 

V določenih življenskih situacijah se zaveš svoje majhnosti in nemočnosti v primerjavi z naravo in vesoljem. Vendar ni mozaika brez majhnih kamenčkov.

 

Včeraj sem ponovno gledala tretji del Gospodarja prstanov - Vrnitev kralja = poezija!

 

Danes sem šla že četrtič v Tivoli na razstavo fotografij Zemlja - pogled iz zraka = poezija!

 

Po večerji sva z mamo spet prebirali pesmi moje sestre, med njimi:

 

ljubezen je glad

 

ljubezen je krivda in kazen obenem

je kos kruha

ki si ga nikdar

ne moreš odrezati sam

vedno si odvisen od drugega

kako temeljito bo nasitil

ali pa sploh ne bo utešil

tvojega gladu

 

poezija!


Odgovor Vesni

Avtor 16:24, 19.06.2005

Pozdrav!

 

Ker je status še precej svež - od avgusta lani, ker ta tematika na splošno ni najbolj zanimiva in tudi prijetna, večina ljudi sploh ne ve, da obstajamo.

 

Eden od vzrokov, da pišem e-dnevnik je tudi to, da seznanim čim več ljudi s to problematiko, da seznanim zainteresirane s to možnostjo skrbi za bližnje, da jim v eventuelno pomoč povem svoje izkušnje, pozitivne in negativne, in da srečam na spletu "sotrpine", da si izmenjamo izkušnje, novosti, probleme, saj več glav več ve.

 

Če je to moja služba? Je in ni. Pri meni je to popolnoma prostovojna izbira in tudi nuja, ker samo tako lahko ostane mama v domačem okolju. Skrb za tako osebo res traja 24 ur, pomagaš si z dobrimi sorodniki, prijatelji, sosedi in raznimi socialnimi servisi, ki pa seveda niso zastonj.

 

Družinski pomočnik prejema "plačo" za 174 ur na mesec (24 ur x 30 dni = 720 ur - cca. 180 ur spanja = cca.540 ur)  in sicer 117.500 SIT bruto, to je v Ljubljani  84.807,40 SIT netto. Oskrbovanec pa izgubi dodatek za nego, oz. kot piše v zakonu mu ta pravica mireje, dokler ima družinskega pomočnika - rezultat je enak = 0! Penzije pa vemo, kakšne so v povprečju.

 

Če se da preživet! Slovenci smo v večini umetniki v preživetju z minimalnim, za to smo dobro strenirani! Nama znese, zaenkrat!

 

Kako drugi gledajo name?

 

Na srečo sem že v letih, ko za lastno pozitivno samopodobo ni več med najpomembnejšim mnenje drugih ljudi. 

 

Mene po svoje zabava, ko večina ljudi "na prvo žogo" pomisli na gospodinjsko pomočnico, ko povem, kaj sem trenutno po poklicu/statusu.

 

Ko potem razložim, kako in kaj, pa večina še bolj čudno gleda. Imajo srečo, da se še niso srečali s podobno življensko situacijo.

 

Družinski pomočniki, ki skrbimo za invalidne starše ali morda zakonce, smo imeli večjo možnost izbire, ali sami poskrbimo za bližnje ali jih prepustimo v institucionalno oskrbo, se pravi v dom za ostarele.

 

Manjšo možnost izbire imajo straši, ki skrbijo za svoje polnoletne invalidne otroke, za te je na institucionalni ravni zelo slabo poskrbljeno, spet je tu najverjetneje dom za ostarele (!!!???!!!). 

 

Družinski pomočniki imamo strokovna usposabljanja in smo pod kontrolo centrov za socialno delo. Nihče od nas ni šel v to iz koristi, temveč iz potrebe in želje.

 

Mene situacija okoli tega statusa malo spominja na tako imenovan ugoden nakup stanovanja po jazbinškovem zakonu, ko se je država elegantno znebila skrbi za stara, dotrajana in popravil potrebna stanovanja in pri tem pozabila na denar, ki so ga najemniki leta in leta pridno plačevali v sklade stanovanjskih podjetij. 


Ko si v nadlego in v korist...

Avtor 20:08, 18.06.2005

Redno spremljam vse v zvezi s statusom družinskega pomočnika tako na spletu, v tiskanih in drugih medijih, politiki in družbi.
 
Družinski pomočniki smo pravzaprav " ne tič ne miš" in nihče od pristojnih ne ve prav dobro, kaj bi z nami.
 
Smo koristni, ker sami poskrbimo za svoje domače, da niso v breme družbi, po drugi strani smo sami v breme družbi, pravzaprav občinam, ki nas plačujejo.
 
Komaj so uvedli  ta status, že razmišljajo celo, da bi ga ukinili. Računali so, da nas bo trikrat manj, kot nas je sedaj.
 
Šele ob poplavi utemeljenih prošenj za odobritev statusa družinskega pomočnika se je pokazalo, kako potrebno je urediti to področje nege oz. skrbi za bližnje in koliko ljudi - predvsem žensk -pravzaprav samoumevno skrbi za bližnje ob redni službi, oz. koliko se jih je moralo zaradi tega vsaj delno odpovedati delu svojega življenja, poklicnemu ali zasebnemu.
 
Čeprav ta status, tako kot pravzaprav vse v realnem življenju, ni idealen, sem sama trenutno, v začetni fazi, zadovoljna že s tem, da obstaja možnost za tako odločitev.
 
Vendar pričakujem, da bodo oz. da bomo vsi, ki nas ta segment sociale kakorkoli zadeva, storili še veliko več, da je to samo začetek, prvi korak. 
 
Nekaj tematskih spletnih povezav:
 
 
 
 
 
 

Življenje je lepo, če...

Avtor 12:06, 17.06.2005

Dosedaj popolnoma običajen dan, med drugim se je dogajalo:

 

Zjutraj sva z negovalko Darjo popolnoma preoblekli mamino posteljo, kot vsak petek že dobri dve leti. Darja je najnovejša iz serije deklet iz Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana ( http://www.zod-lj.si/pnd.htm ), ki pridejo vsak delovnik zjutraj in umijejo in preoblečejo mojo mamo, ob vikendih je to moje delo. Obiskovale so naju že Suzana, Mija, Nina, Polona, Bernarda, Sonja, Katarina, morda sem katero nenamerno spustila. Ne vem, kaj bi brez njih, pri mojem delu so mi v veliko pomoč, prav tako kot patronažni sestri Jelka in Marija iz Zdravstvenega doma Vič, ki se oglasita pri naju, ko ju kakorkoli potrebujeva. 

 

Jutranja oskrba je bila za mamo danes dovolj naporna, da je nadomestila jutranjo telovadbo, zato je takoj po merjenju pritiska na vrsti zajtrk, malo poje sama, malo skupaj. Ker je mama zelo slabo pokretna in je najraje na bolniški postelji, se vse dejavnosti opravljajo "na njeni ladji", kjer jo zjutraj obvezno obiščeta psička Tara in notranja muca Biba.

 

Potem počitek, pogovor in gledanje televizije. Medtem greva s Taro na kratek sprehodek z zunanjo muco Mrko. Potem sem malo brkljala po mojem drugem blogu, ki si ga lahko ogledate na naslovu:  http://krasilnirazbor.blogspot.com/ .

 

Dopoldan pride na obisk soseda Breda, še ena dobra ženska, brez katere bi bilo moje življenje precej težje. Popazi mamo, da grem lahko po plenice v lekarno. Uradno jih dobiva za tri mesece, vendar jih tako kot vsi uporabniki porabiva v mesecu in pol in jih nato mesec in pol veselo kupujeva. Pelje me prijatelj Andrej, še eden, brez katerega bi bilo moje življenje precej težje.

 

Bliža se čas kosila. Mama pove želje in kmalu ji postrežem, malo poje sama, malo skupaj, vse zmiksano, ker težko požira.

 

Po kosilu počitek, danes poslušamo glasbo, včasih kasete s pripovedkami, še malo televizije in čas je za menjavo plenice, malo telovadbe in pitje čaja.

 

Trenutno smo v fazi popoldanskega počitka, mama gleda televizijo, jaz sem spet za računalnikom, sedajle pišem tale zapis, prej sem malo brkljala po spletu in po mojem drugi blogu.

 

Ob šestih bo večerja, ...


Prva damska detektivska agencija

Avtor 12:09, 16.06.2005

Danes dopoldan, ko sem sedela v čakalnici pred ordinacijo moje in mamine osebne zdravnice, sem prebrala knjigo z naslovom "Prva damska detektivska agencija" (avtor: Alexander McCall Smith), ki opisuje prigode gospe ( Ma) Precious Ramotswe, lastnice prve zasebne detektivske agencije v Bocvani.

 

Knjiga je zanimiv detektivski roman, prijetno poletno branje z globino in vsebino, ki te pritegne in ti da misliti ter te ne pusti neprizadetega. Avtor opisuje življenje sodobne Afrike na zelo zanimiv način in z opazno naklonjenostjo.

 

Eden od odlomkov, ki so mi še posebej ostali v spominu:

 

"... Hitro je pozajtrkovala in se potem odpeljala naravnost v agencijo. Zima je šla h koncu, in to je pomenilo, da je temperatura zraka ravno pravšnja, nebo pa jasno, bledomodro in brez oblačka. V zraku je bil komaj zaznaven vonj po gorečem lesu, vonj, ki ji je segel do srca, ker jo je spominjal na jutra ob ognju v Mochudiju. Vrnila se bo tja, je premišljevala, ko bo delala dovolj dolgo, da se lahko upokoji. Kupila si bo hišo ali jo zgradila in povabila katerega od bratrancev ali sestričen, naj se preseli k njej. Gojili bi lubenice in bi morda celo kupili majhno trgovino v vasi. Vsako jutro bi posedala pred hišo, vdihavala vonj gorečih polen in se veselila, da se lahko ves dan pogovarja s prijatelji. Kako žal ji je bilo belih ljudi, ki niso mogli početi ničesar od tega, saj so zmeraj kam hiteli in bili zaskrbljeni zaradi stvari, ki se bodo tako ali tako zgodile. Kakšen je smisel imeti toliko denarja, če pa ne moreš nikoli mirno sedeti ali preprosto opazovati svoje živine, kako muli travo? Ne, po njenem to ni imelo nobenega smisla, a oni tega niso vedeli. Od časa do časa si srečaj belca, ki je to razumel, ki je ugotovil, kako se vrti ta svet; a teh ljudi je bilo zelo malo in bili so daleč drug od drugega, in drugi belci so jih pogosto gledali nezaupljivo. ..."


Nekaj o vsebini e-dnevnika

Avtor 15:44, 14.06.2005

Nekaj pojmov oz.institucij, s katerimi se kot družinski pomočnik srečujem in sodelujem skoraj vsakodnevno:

  • osebni zdravnik
  • pomoč na domu
  • socialni servis
  • patronažna služba
  • center za socialno delo 
Tudi o teh temah bom pisala v nadaljevanju svojem e-dnevniku.

Kdo in kaj je družinski pomočnik

Avtor 15:13, 14.06.2005

Naj vam razložim, kdo in kaj sploh je družinski pomočnik:

 

Družinski pomočnik je oseba, ki skrbi za invalidno osebo, bodisi za polnoletnega invalidnega otroka, bodisi za nepokretnega starostnika, npr. mater ali očeta, ki potrebuje 24 urno nego, in podobno...

 

Kogar zanima ta status in pogoji za pridobitev, naj si ogleda spodnje povezave:

 

http://www.sigov.si/mddsz/index.php?CID=15&ID=822&PHPSESSID=288347dab7860a0c8eaba938d44dcaea

 

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200484&stevilka=3767

 

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200436&stevilka=1571

 

Sama skrbim za nepokretno mamo, ki potrebuje 24 urno nego.

Ker sem si pridobila status družinskega pomočnika, je mama lahko doma, v znanem domačem okolju, kjer se najbolje počuti.

 

Kdorkoli je kdaj skrbel za invalidno osebo ve, da je to naporno in zahtevno delo, ki ga zelo težko opravljaš poleg klasične službe, da taka skrb in nega zahtevata celega človeka.


Namen eDnevnika "Vsakdan družinskega pomočnika"

Avtor 20:34, 12.06.2005

Zakaj sem začela pisati internetni dnevnik?

Vzrokov je več, naj jih nekaj naštejem:

- ljudi, ki so v podobni situaciji kot jaz, bi rada seznanila z možnostjo, da lahko in kako sami doma skrbijo za svoje najbližje,

- rada bi tudi prikazala vse težave in vsa zadovoljstva, ki spremljajo vsakdan družinskega pomočnika, morda komu olajšam odločitev za ali proti,

- morda bom komu olajšala pot do statusa družinskega pomočnika s svojimi izkušnjami,

- rada bi, da bi se mi oglasili družinski pomočniki, ki so prisotni na internetu, da si izmenjamo izkušnje - več glav več ve, ...

Avtor vsebine tega eDnevnika je druzinski-pomocnik.
Pogoji uporabe - Varovanje zasebnosti - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-15 eDnevnik
si.blogs Thank you!