 |  |
 | |
gemanov edNEvnik | ||
Knjiga gostov(Čestitaj inu pozdravi:) BLOGOSLOVNOŠenkurOblogSPLETOLOŠKOAdmin(ir)amJutubni gemanovskiYT K.infoObrazobukla  EPPMoja bolhica  Rah10i |
Valovci, hvala za majčko
10:37, 25/08/2010
.. Objavljeno v Jz
.. 2 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Glede na to, da nismo pri bajti nič naročili in je poštar hotel podpis, sem samo upal, da ni kakšno neljubu presenečenje, a se je izkazalo ravno nasprotno. Vse, zahvaljujoč kliku na http://www.facebook.com/Val202 in ekipi oddaje Frekvenca X Treba je bilo ugotoviti, katera reka je na fotografiji in koga skuša združiti most. Podobno kot igra Kje sem na eD:)  Zadevo sem za par minut odložil in sem jo z dopisom želel fotkniti ter se zahvaliti, pa se je ob povratku ob novi pridobitvi namontiral še nekdo  
Kako so žgali kopo pri Kozjanski domačiji
15:23, 24/08/2010
.. Objavljeno v Shenkursko
.. 1 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Danes sem se zglasil pri Kozjanski domačiji, kjer so včeraj drugič doslej pričeli s tednom starih obrti in običajev, ki zna biti zelo zanimiv cilj za vse, ki iščejo malo manj znane, a kvalitetne dogodke. Pri lokalno vedno bolj prepoznavni Kozjanski domačiji gre v bistvu za dve domačiji - oddaljeni kakšnih 100 m, a v različnih vaseh ter z enako hišno št.:) -, v prihodnje pa naj bi bilo moč obiskati tudi pravo vas! Dogajališče se nahaja v osrčju majhne občine Dobje, ki šteje okrog tisoč duš, zadnje čase pa se je, zaradi izgovarjave, tistih krajev nekoliko šaljivo prijelo kar ime Dubaj. Od glavne ceste Šentjur-Planina-Sevnica je treba v Dobju po relativno strmi cesti zaviti v bližnje središče občine, potem pa je do cilja še kakšen kilometrček. Priložnostne oznake stojijo, za obisk kdaj drugič pa se je treba nekoliko znajti, saj je postavitev tabel poseben birokratski izziv. Kozjanska domačija (praktično prvotna) - Repuš 13  Kozjanska domačija (nekoliko "sestavljena") - Ravno 13  Projekt kaže, da se da tudi v tako "nerazvitem" okolju narediti nekaj zelo zanimivega in to iz tega, kar smo še pred desetletji imeli pred nosom, sedaj pa smo lahko izjemno veseli vsake ohranjene hiške, ki jo je treba sestavljati iz drugih, ki so doživele drugačno usodo. O tednu starih obrti in običajev ter Kozjanski domačiji sami je podrobneje spregovori tudi Bojan Guček. Resnično upam, da Bojanu uspe nadaljevati po začrtani poti, saj je potem tudi večja verjetnost, da mu sledi še kdo. Lepo bi bilo videti, da bi se semkaj, vmes je še ozemlje dela šentjurske občine za katero je želja enaka, razširil Kozjanski park, ki vedno uspešneje prispeva k negovanju avtentične podobe kozjanske krajine (le kdaj bo kakšna šenkjurska stranka to končno uspela dati v program?, op.) in po moje več kot upravičuje svoj obstoj. Janko Novak je po dolgih letih znova prižgal kopo in o tem tudi spregovoril: Ob odvozu s prizorišča sem se v vasi Presečno ustavil tudi ob rojstni hiši Jožeta Brileja, ki se je rodil 1. 1. 1910 in bi bil tako letos star 100 let (umrl 1981.). Nekako nisem opazil, da bi letos v Dobju kaj veliko govorili o človeku, ki je bil npr. jugoslovanski veleposlanik v Londonu, Kairu in pri OZN ter sedem let predsednik ustavnega sodišča takratne SR Slovenije. V ljubljanskih Dravljah je poznan blokovski kompleks v Brilejevi ulici. Na prireditvi ob julijskem 11. dobjanskem občinskem prazniku so omenili, da bodo uredili muzejsko postavitev v čast etnologa Nika Kureta (1906-1995), ki je bil rojen v Trstu, a je njegova mati bila iz vasi Lažiše, kamor je sam rad zahajal. Podoben greh imamo tudi v Šentjurju, ki je leta 2008 obeleževal Ipavčevo leto ob 100-letnici smrti skladateljev in narodobuditeljev Gustava in Benjamina Ipavca, lani je bilo nekaj obeležbe (Korošci so tu veliko bolj konkretni) 90-letnice smrti Franja Malgaja, 100-letnica rojstva Miloša Zidanška (preminul 8. 2. 1942 na Blokah v boju s fašisti), ki mu v Šentjurju pripada cesta, ki ljudi pripelje semkaj s strani avtoceste, pa je bila gladko prezrta in je o tem na moj namig nekaj napisal Primož Laubič na Dramlje.info. Mimo Kozjanske domačije bo moč iti v nedeljo, ko bo na sporedu (ne najbolje oglaševan, op.) pohod Na poti z Guzajem. Cilj je v Šentvidu pri Planini, pohodniki pa bodo pot pričeli z Dobja (kulturni dom), Planine (avtobusna postaja) in Prevorja (gasilski dom). Prevorski del poti ima tudi e-opis. Umiranje za dres z mikroskopskim državnim grbom
21:54, 16/08/2010
.. Objavljeno v Svetobolj
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
V gladiatorstvu oz. poslovanju* v športnem segmentu obstaja tudi fenomen različnih reprezentanc. Zlasti državne reprezentance v najrazširjenejših ekipnih športih so tiste, kjer gladiatorji "tlakujejo" svojemu narodu oz. državi, katere potni list (v tistem trenutku) premorejo. Zbujajo se prav posebna čustva in uprizarjajo prave male vojne, včasih tudi kaj bolj zdravju resnega (čeprav tudi jek vuvuzel ni nedolžen;). Na slovenskih tribunah je kot izražanje identitete in spodbuda akterjem na bojnih poljih zelo zaželeno skakanje, sosedje pa še od zadnje vojne naprej npr. vzklikajo "U boj za narod svoj". Poudarjanje nacionalnega naboja je pri vsem tem sploh zanimiva reč in pri vsem naj bi šlo za nekaj več. Več, kot biznis. Tekmovalna oblačila članov reprezentanc so opremljena z imeni in znaki pokroviteljskih podjetij, ki so lahko kdaj celo bolj povezana s selekcijo države, ki je na določeni tekmi pripoznana kot sovražnik nasprotniki (sic!). Pomembno je tudi, če reprezentant odpira usta ob bolj ali manj ustreznem intoniranju himne, navijači, komentatorji in piarovci (in potem spet kopi-pejst mediji) pa omenjajo besede kot čast in boj za DRES Z DRŽAVNIM GRBOM. No, da omenjeno svetinjo vidiš, pa je treba posedovati kar ostro oko. Poglejmo nekaj aktualnejših primerov: Košarkarice 10. 8. 2010 v Savljah; foto: KZS/alesfevzer.com:  Košarkarji istega dne nekaj ur kasneje in nekaj križišč stran; foto: KZS/alesfevzer.com  Na športnih oblačilih najdemo emblem panožne organizacije, ki se nahaja desno zgoraj z gledišča športnika, ki ga nosi, vsebuje pa tudi grbek, ki je polovično zakrit(!):  Grb je zadnje čase najti tudi pri nogometaših, ki so v znak krovne organizacije poleg krogcev pred časom vključili grb in tudi napis države, ki ga prej ni bilo nikjer. Eno prejšnjih verzij npr. nosijo fantiči na spodnji sliki. Nogometaši pred t.i. prijateljsko tekmo vs. Katar (NZS še ni naložila galerije z zadnjega spektakla)  Ne glede na to, ali smo športni zanesenjaki ali ne, davkoplačevalci Republike Slovenije v dobršni meri podpiramo* to vrhunsko potenje naših fantov in deklet. Zato bi bilo edino prav, da bi bili v primerjavi z ostalimi pokrovitelji grbeki oz. državni napisi vsaj nekoliko bolj sorazmerno veliki glede na evidenten vložek. *Kljub vsem možnim krilaticam o zdravem duhu v zdravem telesu in olimpizmu, je sistematika okoli športa (od trenerjev, ki se pulijo za otroke, ki bi jih trenirali, od vrtca naprej) privedla do tega, da je vse skupaj, kakorkoli obrnemo, najprej v službi poslovanja, vse ostalo pa daleč zadaj. **Država in lokalne skupnosti športu (kot tudi drugim dejavnostim, a hočem prikazati idejo na dotičnem primeru, kjer je to izredno izrazito) na vseh ravneh namenjajo naš denar. Iz teh sredstev se vzdržujejo in gradijo objekti, nakupuje oprema, izobražujejo trenerji. Predvsem športniki v posamičnih športih so formalno člani vojske ali policije, skupen kontingent pa ni tako majhen. Šport financiramo iz sredstev loterije in mu ponekod namenjamo do 0,5 % odmerjene dohodnine. Vanj gre tudi denar od pokroviteljstev, včasih tudi po nareku lokalnih skupnosti, zanimivo pa je tudi pri pokroviteljstvih podjetij, ki so v državni (so)lasti. Pozabiti ne gre še na ostale, pravzaprav minornejše, reči, kot je RTV prispevek ali vstopnica za tekmo, da lahko to švicanje vidimo. Hommage Šentjurskemu forumu
00:33, 12/08/2010
.. Objavljeno v Shenkursko
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Škoda tudi, da se ni ustvaril nek korpus angažiranih mislecev, ki bi lahko dodal kaj tehtnega vsakokratnim razpravljalcem, ki so bili bolj neposredno povezani s posameznimi temami, in bi njihovo besedo kdo od prej omenjenih ravno zaradi tega bolj upošteval. Vse ni povsem črno, saj gojim upanje, da so nekatere prediskutirane informacije vseeno imele kakšno inercijo. Morda se sedaj nekaj na bolje premika ravno z zadnjo od razprav (Guzej). 10. 4. 2007: Kakšen je in kako naj se razvije šentjurski šport? Moderator: Bogdan Rahten. Podrobnosti: http://www.kozjansko.info/arhiv_portalov/sentjur/index.php?kat=sn&id=382 14. 11. 2007: Dileme šentjurskega zdravstva. Moderator: mag. Franc Kovač. Podrobnosti: http://www.kozjansko.info/arhiv_portalov/sentjur/index.php?kat=sn&id=684 12. 12. 2007: neuspešni ustanovni zbor ... Podrobnosti: http://www.sentjur.info/index.php?kat=sn&id=710 1. 4. 2008: Kulturni center Šentjur ali 1. april? Moderatorka: Anita Koleša. Podrobnosti: http://www.kozjansko.info/arhiv_portalov/sentjur/index.php?kat=sn&id=904 4. 2. 2008: O šentjurski kulturi in kulturni politiki. Moderator: dr. Jože Rataj. oktober 2008: Šentjurska politika po volitvah. Moderator: mag. Franc Kovač. Podrobnosti: http://www.kozjansko.info/arhiv_portalov/sentjur/index.php?kat=sn&id=1389 19. 11. 2008: Svetovna finančna kriza - vzroki in posledice recesija. Moderator: mag. Marko Diaci. Gost: dr. Jan Žan Oplotnik. Podrobnosti: http://www.kozjansko.info/arhiv_portalov/sentjur/index.php?kat=aktualno&id=95 20. 1. 2009: Aktualne dileme slovenske družbe in Cerkve. Moderator: mag. Franc Kovač. Gosta: dr. Anton Stres in Aleš Gulič. Podrobnosti: http://www.kozjansko.info/arhiv_portalov/sentjur/index.php?kat=sn&id=1559 17. 3. 2009: Šentjurske ženske o politiki, kulturi, moških itd. Moderatorka: Anita Koleša. Podrobnosti: http://www.kozjansko.info/arhiv_portalov/sentjur/index.php?kat=sn&id=1762 16. 4. 2009: Aktualne dileme občinskih financ Moderator: mag. Franc Kovač. Podrobnosti: http://www.kozjansko.info/arhiv_portalov/sentjur/index.php?kat=sn&id=1819 27. 10. 2009: Ali vemo, kje smo in kam gremo? - pogovor s prof. dr. Jožetom Mencingerjem. Moderator: Robert Polnar. Podrobnosti: http://www.kozjansko.info/aktualno/sentjur/1097-dr-joze-mencinger-slovenija-v-ekonomskem-smislu-ni-vec-drzava-video.html 18. 11. 2009: Kako izkoristiti potencial legende o razbojniku Guzeju? Moderator: Bogdan Rahten. Organizatorja: Sekcija za zgodovino pri ŠD Šedina in Šentjurski forum. Podrobnosti: http://www.ednevnik.si/entry.php?w=razbojnikGuzej&e_id=109316 Poštarji nas lupijo
14:06, 31/07/2010
.. Objavljeno v Svetobolj
.. 3 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Pošta Slovenije bo z avgustom podražila svoje storitve. V notranjem prometu bo tako pošiljanje standardnega in navadnega pisma ter dopisnice dražje za tri cente, kar se morda ne sliši veliko, vendar gre za povišanje za 11,5 odstotkov! Samo v poldrugem letu se je ista storitev podražila za 45 %. Skušal sem najti gibanje cen dopisnic in standarnega pisma za nazaj in dobil naslednje podatke: 1. 8. 2010: 0,29 EUR (oz. 69,496 SIT preračunano po paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT*) 1. 5. 2009: 0,26 EUR 1. 5. 2008: 0,23 EUR 1. 5. 2005: 49 SIT (0,204 EUR, stara cena 45 SIT oz. 0,188 EUR) 1. 1. 2003: 38 SIT 1. 10. 2002: 33 SIT 1. 9. 2002: 34 SIT (stara cena 30 SIT) V 8 letih je navadno pisemce dražje za 131,65 %. Koliko so šle medtem gor plače? Povprečna slovenska neto plača Maj 2010: 956,55 EUR Maj 2002: 145.097 SIT (605,48 EUR*) Od poštarjev i.e. njihovega vodstva slišimo, da je naša "A znamka" še vedno praktično najcenejša v Evropi, pri čemer pa seveda zamolčijo, da so nekatere države rahlo večje, in tudi zagotavljajo zelo visoko kakovost storitev v smislu časa dostave. Sam sem s storitvami poštarjev več ali manj zadovoljen (razen enega hujšega sranja, ko nam počitniški poštar ni prinesel ene pošiljke na preusmerjeni naslov in je bila potem neupravičena kar težka izvršba, a mladeniča nismo preganjali, da mu ne uničimo kariere), a se je v zadnjem času ukinila dostava ob sobotah: naletel sem pa tudi na primer, da jutranji kurirji ob ponedeljkih še ne dobijo razvrščene petkove pošte in tako v četrtek zvečer v nabiralnik oddana pošiljka pač pride tudi v torek. Seveda se zavedam, da se mora pošta prilagajati, da so spremembe na trgu takšne in drugačne. Prebral sem tudi tisto, da ne sme biti prelivanja med univerzalnimi in drugimi storitvami. Pošte postajajo minimarketi, kot smo jih bili vajeni iz časov prvih diskontov, kjer je iz vseh koncev nekaj visela. Včasih še komaj najdeš pot do okenc, kjer je skrit kakšen uslužbenec. Na drugi strani poštarji sedaj po premičnem režimu (v nekaterih manjših krajih ni več klasičnih poslovalnic) uradujejo pod kozolci ipd. Baje, da imamo premalo prebivalcev na pošto glede na povprečje EU. S statistiko se da pač vse dokazati, vendar bomo počasi res imeli pošte samo še v večjih naseljih. Na drugi strani je zanimiv tudi pogled čistega poslovnega izida Pošte Slovenije d.o.o. v zadnjem petletju. Očitno jim nekako uspeva. 2009 18.853.272 EUR 2008 18.236.770 EUR 2007 16.550.620 EUR 2006 20.882.537 EUR 2005 15.178.133 EUR Gremo stavit, če bo drugo leto podražitev? Cesargrad in vrednote, ki bi jih morali poudarjati pri odnosih SLO vs. HRV začetku maja sem postopal okoli Mostu prijateljstva (prispevek na Kozjansko.info, op. p.) na reki Sotli, vse odtlej pa imam na vesti še eno reč. Med mimovožnjo iz Kumrovca proti ZG sem se večkrat spraševal, kaj je pravzaprav pomen tega kamna, ki stoji nekaj deset metrov od Sotle in tudi državne meje.  Gre za obelisk hrvaški himni, ki jo je Antun Mihanović v 19. stoletju napisal "u ovom kraju". Glede na bližino desnega brega Sotle bi skoraj stavil, da ga je navdahnila tudi onobrežna lepota. Sledil je vzpon na Cesargrad, ki ne višinsko ne po dostopu ni nič posebnega. Zanimiv je zato, ker so na njem ruševine utrdbe, ki nekako parirajo na slovenski strani stoječim razvalinam Kunšperka oz. nekdanjemu Königsbergu. Gradova naj bi bila po pripovedkah nekoč sklenjena z visečim mostom, vendar je takšnih zgodbic polno tudi drugod - omenjena gradova sta bili obmejni utrdbi in torej nekakšna konkurenca.  Leta 1573 je Cesargrad kot enega prvih v takratni vstaji uničila slovenska-hrvaška kmečka vojska Matije Gubca, ki je svoj tragični konec dočakal že naslednji mesec. Pri tem se gre vprašati, če se marsikdo ukvarja z iskanjem točke razdora, zakaj ne bi bila ravno to ena od močnejših simboličnih točk, na katerih bi se povezovala sosednja naroda? Pred pol tisočletja so skupaj stopili proti izkoriščanju, ne glede na mejo, ki je tudi takrat tekla po Sotli.  Pogled na lepo desnosotelsko (razvaline Kunšperka na zgornjem delu levega hriba, vijuge Sotle na desni strani ravnine):  Pri planinski postojanki so se srečali slovenski in hrvaški planinci, ki so zapeli tudi eno skupno! Zgodovinski pregled Bazenjenj @3230
08:47, 24/07/2010
.. Objavljeno v Shenkursko
.. 2 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Trdovratno šenkjursko poletno mrtvilo se je s takratno prireditvijo Pool Party prvič preganjalo leta 1999, potem pa je prireditev dobila lep slovenski naslov in ga ima na srečo še danes, čeprav se je bilo treba glede tega tudi nekoliko sporeči. Spodaj je pregled po posameznih letih. Kar precejkrat so bile težave s slabim vremenom, kar se je zlasti znalo zgoditi v avgustovskem terminu, zato je julijski bolj primeren. Razvidno je tudi, da so se rockersko oz. ansambelsko performativne zvrsti očitno umaknile, dasiravno si sam, pa morebiti še kdo, najboljše "izdaje" spomninja prav v teh letih. Pa veliko veselja ob klikanju, vendar web archive ni mogel najti nekaterih neposrednih povezav, ampak najbližje približke (ponavadi je treba tam klikniti na "Preteklost", pa se hitro najde za posamezno leto). 1999 2000 (+BDM (= Brain Dead Mother*uckers) 2001 (+Senza (kasneje nnaio ssaion)) 2002 (+DJ Crocy, Sinkronics) 2003 (+The Stroj in Kingston) 2004 (+Sušica band, Tha Flow, Tadej in Playfulness, Dreamwalk, Žurdov) 2005 (+DJ Tomy Costo, DJ Iggy Costo, DJ Zergon, DJ Syman in VJ Rasta) 2006 (poročila ni) 2007 Bazenjenje (+šentjursko-šmarske obbazenske igre), Pobazenjenje (+B&B stand up comedy show) 2008 - Lavorjenje (poročila ni) 2009 (+ DJ Crocy) 2010 (+ DJ Crocy) Drčanje v daljavo spada v železni repertoar tekmovalnih disciplin. Fotka iz leta 2002. Le koliko znaša absolutni rekord?  Pošta 3230 se imenuje ŠentjurDobra novica za vse šentjurologe; razkrita je skrivnost, kako zapisati naziv pošte 3230. Sledi prepis komunikacije s Pošto Slovenije: Pozdravljeni! V skladu s telefonskim razgovorom z
eno izmed vaših sodelavk vam še preko e-pošte naslavljam vprašanje, ker bi rad
dobil vašo potrditev v obliki e-sporočila, in sicer v zvezi s pravilnim
poimenovanjem pošte 3230. Gre namreč za to, da opažam, da se v
mnogih primerih uporablja naziv pošte »3230 Šentjur pri Celju«, kar pa ne drži
že od prejšnjega tisočletja (Kraj oz. mesto in občina sta se tudi uradno
preimenovala). Tako se dogaja, da celo nove pravne osebe ali poslovalnice v
Šentjurju v svoj naslov zapišejo 3230 Šentjur pri Celju (ponekod so težave tudi
pri pravilnem zapisu ulic, op. p.). Ker drugih poštnih poslovalnic v Šentjurju
ni, je dodatek pri Celju povsem nepotreben. Na seznamu poštnih poslovalnic je
navedeno, da imate poslovalnico »3230 Šentjur«. Od vas bi želel zgolj potrditev, kaj je pravilno. Spoštovani g. Rahten,
pravilno ugotavljate, da že kar nekaj časa ni več kraja z nazivom
"Šentjur pri Celju", ampak le "Šentjur". Torej se tudi pošta imenuje le 3230
Šentjur.
Z
lepimi pozdravi,
Jože KUŽNIK,
vodja oddelka za logistiko Valpatičev pristop h kmetovanju magnet za novinarjePredlagam v branje in ogled svoj člankelek na temo miroljubnega kmetijstva, obogaten s poučnimi videoinserti s Kmetije Valpatič, ki je objavljen na Kozjansko.info. Pira:  Za omaro ... Kole(n)darček je iz leta 2005;)
Nabreknjeni bambijiPrejšnji mesec v zakajeni Menzi In še ofišl spot Nova CE zastava?! { Prejšnja stran } { Stran 1 od 20 } { Naslednja stran } |
geman.eDnevnik.si Vsak dan je dar Stisni ga v dlan Izoblikuj ga kot znaš Res Nullius Dečko v belem Osebna stran Najnovejša sporočilaValovci, hvala za majčkoKako so žgali kopo pri Kozjanski domačiji Umiranje za dres z mikroskopskim državnim grbom Hommage Šentjurskemu forumu Poštarji nas lupijo Cesargrad in vrednote, ki bi jih morali poudarjati pri odnosih SLO vs. HR Zgodovinski pregled Bazenjenj @3230 aRHIV SPOROČIL KategorijeBloshkoDogajajsko Jz Konjichsko Prometne Shenkursko Svetobolj Zdravo-Zmuro FOTOBELEŽKEC13Kađanđa abađa Lapsusi Moja malenkost Kaj so nekoč pisali o:Kozjanskem in ObsoteljuZapisi na nekdanjih lokalnih portalih Šentjurskem Šmarskem Rogaškem 
Število zadetkov: 218879 |
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-10 eDnevnik |
Na prvo stran eDnevnika