 |  |
 | |
gemanov edNEvnik | ||
Knjiga gostov(Čestitaj inu pozdravi:) BLOGOSLOVNOŠenkurOblogSPLETOLOŠKOAdmin(ir)amJutubni gemanovskiObrazobukla  EPPMoja bolhica  Gemanus SportikusRah10i |
Zanimiva komponacija
20:15, 13/01/2010
.. Objavljeno v Zdravo-Zmuro
.. 3 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
U jeni od CE knjiganigarn ..  Pa smo se apdejtali
23:30, 9/01/2010
.. Objavljeno v Jz
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Novo leto je priložnost, da se poleg raznih novih/starih sklepov, lotim tudi določenih opravil, ki jih je dobro vsake toliko opraviti. V to področje sodi tudi kakšna novost/malenkost pri delu z računalnikom. Ker narava mojega dela med drugim terja, da stvari vidim v različnih brskalnikih in ker ie8 ponuja tudi blogersko različico, sem jo seveda namestil. Zaenkrat dela;) Po dolgem času nekaj lapsuskov
19:08, 8/01/2010
.. Objavljeno v Zdravo-Zmuro
.. 12 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Takšnih in drugačnih lapsusov se je od zadnje objave nabralo nebroj, moja lenoritnost pa jih pač ni dodajala. Spodaj je izborček z lanskega leta in tudi že letošnji lapsus, ki me je spodbodel. Gope in gopodje!  Očejstimo Slovejnijo  Dokomontirano  U julju in u maju  Kuljtura  Še bo treba lobirati  Pred ne najbolj poceni gostiščem  Pregovarjali so se  Čestitamo na zmagi  Priložnost za zastonjski ogled velikega božično-novoletnega koncerta (Kozjansko&Obsotelje "only")
19:43, 21/12/2009
.. Objavljeno v Dogajajsko
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Božično-novoletni koncerti Pihalnega orkestra Šentjur z vedno zanimivi gosti so v zadnjih letih postali ena najbolj pričakovanih prireditev na širšem območju, saj je športna dvorana OŠ Hruševec Šentjur vedno polna do zadnjega kotička.
Zato so se letos organizatorji odločili, da bodo pripravili kar dva glasbeno-zabavna večera, in sicer v nedeljo, 27., ter v ponedeljek, 28. decembra, obakrat ob 18. uri. Tokratna gostja bo Darja Švajer, program pa povezoval Tilen Artač, bolj znan v vlogi ljudske psihologinje Ifigenije. *igra je omejena za prebivalce 8 občin Kozjanskega in Obsotelja (Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur in Šmarje pri Jelšah); na prizorišču bo treba za vstop odšteti d€s€taka **fotke je predlanska, posnel pa jo je Mitja Rošer Nekdanji reprezentant ZDA nas pozna - pred desetletjem je mednarodno debitiral v Banski Bistrici
01:05, 5/12/2009
.. Objavljeno v Svetobolj
.. 3 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
John O’Brien, United States midfielder who scored the opening goal in an upset victory over Portugal in South Korea in 2002, via an e-mail message. … “With the U.S. draw come expectations of advancing. Any of these teams will be tough to out play stylewise. The underdog role against England can make for an attractive game while the other two will be hard-fought, low-scoring struggles for both sides. “Algeria, while not known as being as talented as some other African teams, play much like their neighbors Morocco and Tunisia. Some technical dribblers and a good dose of organization. I always expect an Eastern European team to do some unexpected damage. Slovenia, however, is a tough, gritty opponent but not enough class to make a big splash at the World Cup. “Think the group is a great. In England we have a team and country we feel comfortable with and confident against. This confidence might even make us bold enough to admit we don’t know where Slovenia and Algeria are — myself included. I know I’ve been to Eastern Europe and maybe even somewhere close to Slovenia. Then I looked at a map and saw the name Bystrica, and aha, the small town was the location of my first UEFA cup game with Ajax about 10 years ago, so, yes, I know Slovenia well now.”
Vučko na razpotju
09:35, 3/11/2009
.. Objavljeno v Dogajajsko
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Da ne bi ta spletni dnevnik zamrl, je morda vredno napisati nekaj o ne tako oddaljenem dogajanju.Zadnji septembrski petek se je na prireditvenem prostoru ob Ipavčevi hiši v šentjurskem Zgornjem trgu trlo dobrih 200 ljudi. Za tiste, ki zadeve ne poznate, gre za nekdanji vrt ob šentjurskem protokolarnem objektu, ki ima sedaj platneno streho in tribune. Kar lepa pridobitev za organizacijo prireditev v ne tako hladnih dneh.  Pesmi je, podobno kot pri tretji zbirki pred tremi leti, interpretiral Pavle Ravnohrib. O tem sem takrat zapisal in dokumentiral. Radeta sem obdelal tudi tokrat. Skozi povezavo je dostop do po posnetkov nekaterih Ravnohribovih branj in tudi moje vloge pri tem. Menim, da mi je kar dobro uspelo:) Najbolj žal mi je, da nisem uspel posneti Radetove pesmi "Šentjur", saj je v njej avtor iskreno povedal, da je tu dobro sprejet itd., a je bilo vseeno zaznati nekaj trpkosti, saj novi dom nikoli ne more zamenjati prvega - pravega ... s katerim pa je pravzaprav tudi izgubil vezi ... To je bil tudi prvi literarni projekt Srbskega kulturnega društva Sveti Sava iz Kranja.  Spomini mesta s premoga
23:49, 25/09/2009
.. Objavljeno v Jz
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Tak' so o gradnji Vele'ja za Nov' kednik d'jali moj deda (spodaj je kopipejst z malce prej omenjene povezave) Z Velenjčanom Ivom Rahtenom o življenju v prejšnjem stoletju, predvsem o gradnji Velenja V Velenju so z veliko zanosa proslavili 50-letnico uradnega odprtja mesta. V ospredju so bili mladost, ponos in sanje, seveda prepleteni s številnimi spomini iz preteklosti. »Znamo, hočemo in zmoremo,« se je glasilo sporočilo velenjskega župana Srečka Meha, ki je podobno tistemu pred pol stoletja, ko so Velenjčani z udarniškim delom gradili svoje mesto. K obujanju spominov na čase, ko je raslo Velenje, smo povabili Ivana, za prijatelje Iva Rahtena. V prijetnem domu, do katerega se lahko pripeljete mimo starega »šahta«, kjer je Ivo preživel vsa aktivna delovna leta, poleg štadiona, ki je podobno kot NK Rudar rasel tudi z Ivovo pomočjo, v bližini kotalkališča in Sončnega parka, v katerem so vkopane tudi njegove ure, pa nekdanjega kina in še bi lahko naštevali, so nas pričakali domači in dolgoletni prijatelj Ivo Gorogranc. Pol stoletja je staro njuno prijateljstvo, podobno kot mesto, kalilo pa se je tudi med delom v rudniku. »Kamerata,« se je prešerno nasmejal iskrivi Ivo Rahten, čil 89-letnik, ki je razgrnil pisano paleto spominov na dogajanje v minulem stoletju. Velenja v tistih časih praktično ni bilo. A vendar, kateri spomini prihajajo v ospredje? Najprej se mi prikrade reka Paka, ki je takrat še neukročena in neregulirana pogosto poplavljala. To je bilo treba najprej urediti, če smo hoteli kaj postaviti. Naj takoj omenim legendarnega Nestla Žganka, »krivca« za nastanek in razvoj Velenja. Ni bil samo sposoben za vodenje rudnika in kasneje mesta, temveč tudi sam zagnan delavec. Živel sem na tromeji Pesje-Škale-Velenje, rodil sem se na Glinškovem, kot smo rekli. V meni je živ spomin sedemletnega fantiča, ko sem opazoval »oberštajgerja« (višjega nadzornika) Špičko, ki ga je kasneje v jami ubilo. Takšno je bilo tedaj življenje. V šolo sem hodil v Škale, skupaj sva sedela z ravnateljevim sinom, kar se mi kasneje v življenju ni obrestovalo. Imeli smo njive in vrtove, da smo si nekaj pridelali. In otroški prosti čas? Kot otroci in tudi kasneje smo se veliko ukvarjali s športom. Vodil nas je telovadec, ki je vsak dan prihajal iz Cirkovc. Telovadili smo na krogih, blizu nam je bila lahka atletika, na travniku smo brcali žogo … Do žoge in devetih dresov, za dva je zmanjkalo denarja, smo prišli s pomočjo tombole: prodajali smo karte po 50 par, pripravili igro, ženske so napekle kekse. Potem je tista žoga »šla«. V Velenje so namreč prišli cigani, pa smo otroci tekli gledat, kaj počnejo. Žogo smo pustili na travniku, pa so jo Škalčani »pljunili«. Kot šestnajstleten fantič ste se zaposlili v jami, kot pravite v Velenju … Prvi »šiht« sem naredil 19. avgusta 1936. Da so me sprejeli, je moral oče poslati vlogo s priporočilom rudnika v Bosno na direkcijo. Kasneje sem delal dodatno šolo. V tistih časih je bilo delo v rudniku bolj izhod v sili. Kopalnic ni bilo, rudarji so se hodili domov umivat, lastnik pa tudi ni dal veliko na »knape«. Delo je bilo težko in naporno. Potem je prišla vojna. Tudi sami niste ubežali grozotam. Že julija 1941 so Nemci odpeljali dve skupini »pesjanarjev«, ker so obrnili prometne znake. Sam sem bil v drugi »rundi«, 8. julija zjutraj so prišli pome na »šiht«. »Cap« in sem že bil na kamionu. Najprej Šoštanj, pa celjski Stari pisker, kjer sem bil brez zaslišanja zaprt sedem tednov. 23. avgusta sem bil med ostalimi 160 interniranci, ki so jih iz Starega piskra, seveda z drugimi, odpeljali v »lager«. Mauthausen. Preživeli smo se vrnili po šestih mesecih. Bilo nas je 37 Šalečanov, od teh smo danes živi še trije. Če me vprašate po spominih, bom rekel, da so »nedobri«. Še enega meseca v »lagerju« verjetno ne bi preživel. Zaprli so nas, češ da smo delali za partizane, in ko smo se vrnili, so nenehno grozili, da bomo ustreljeni, če ne bomo »v redu«. V Velenje, kjer je spet čakalo delo v rudniku, ste se vrnili februarja 1942 … Rudnik je seveda normalno delal, saj so potrebovali premog. Vsekakor nisem bil »v redu«, saj sem leta 1944 šel v partizane. Če se ne bi pridružil partizanom, bi moral v nemško vojsko. Na žalost so bila to huda leta, težko smo jih pretolkli, a še danes vem, da je bil partizanski boj edino prav, kar se je naredilo. Osvoboditev sem dočakal v Velenju. Ko smo izvedeli, kaj se dogaja, »smo se naložili« na avto, viseli smo z vseh koncev, in se odpeljali na Topolšico. Vračal sem se z nemškim »biciklom«, in to v partizanski uniformi, pri čemer sem med potjo v Velenje srečal veliko ustašev, ki so bežali čez Zavodnje in Šentvid. Kdaj se je začela gradnja drugačnega mesta? Že omenjeni Žgank je po prihodu v Velenje zagledal kup barak, kjer naj bi živeli rudarji. Takoj je rekel ne in začela se je gradnja stanovanj. V Beograd se ni pošiljalo več toliko denarja, s trdim delom pa smo dokazali, da je ljudstvo pripravljeno storiti nekaj zase. Govorite tudi o milijonih udarniških ur, ki so vgrajene v Velenje? Regulacijo Pake sem že omenil. Potem je začelo rasti mestno središče. Spomnim se gradnje štadiona in restavracije Jezero: pred »šihtom« je direktor Žgank prinesel navodila in dal naloge, da je bilo potem vse pripravljeno za popoldne, ko so ljudje začeli delati. Ob 6. uri smo bili vsi na »šihtu«, popoldne pa se je začelo. Delali smo praktično od jutra do večera. Žena je enkrat omenila, naj si kar posteljo nesem tja in naj tam ostanem. Tudi ženske so delale, od »premetavanja lopat« do vožnje samokolnic. V spominu imam tisti voz, na katerem je bilo dovolj orodja za delo 700 ljudi … Ja, res smo delali, vendar je bilo »luštno«, veliko smeha in pogovora ter tudi druženja. Naj povem, da se dopoldne o pijači ni govorilo, popoldne pa je že padlo kakšno pivo ali »toukec« – še oče ga je vozil naokrog. Uradnega odprtja mesta nimam tako v spominu, a zdi se mi, da smo bili veseli, ker je bilo opravljenega veliko dela. Hkrati z mestom je rasel tudi takratni rudnik, danes Premogovnik Velenje. Bil sem obratovodja na zunanjem obratu, pod mojo »komando« je bilo 400–500 zaposlenih. V bistvu sem skrbel, da so imeli delavci kaj početi. Zidarji, pleskarji, mizarji, izdelovali smo orodja za jamo, k našemu obratu je spadala vrtnarija … Ko so se delavci selili v nove domove, smo jim dali lonce in rože ter jim zabičali, da morajo biti njihovi balkoni vedno urejeni. Tako je nastajalo lepo mesto, ki ga je hodil gledat cel svet. Brežnjev, Hruščev, Tito … Ko se je izvedelo, da bo prišel nekdanji jugoslovanski predsednik, joj, kako smo bili ponosni. Da se razumemo: brez rudnika ne bi bilo nič, tudi Velenja ne. In ponosen sem, da danes rudnik sodi tudi v evropskem merilu med najbolj modernizirane. Že pred nastankom mesta niste zanemarjali ostalih dejavnosti, ki bogatijo življenje. Med drugim ste bili prvi predsednik NK Rudar. Narod je »začel brcat«, tudi tisti, ki so prihajali v Velenje, so bili vajeni nogometa. Tudi zato se je začela gradnja štadiona, ki smo ga delali po Bloudkovem načrtu. V glavnem je zrasel udarniško. Nogomet še vedno spremljam, včasih zaidem na kakšno tekmo in seveda iz srca navijam za Rudar. Vse ostalo je v tistih časih nekako sodilo zraven. Bil sem med pobudniki za ustanovitev kina in še kaj. Veste, vodilni niso gledali le proizvodnje. Od samega začetka se je veliko stavilo na kakovost življenja, poleg različnih dejavnosti so ohranili zelenje, park je v središču mesta – te stvari so delali načrtno in niso zgolj naključje. Še zdaj, vsaj kolikor spremljam, smo v mnogih stvareh med prvimi v Sloveniji. In kakšno je vaše življenje danes? Živim umirjeno, pogosto sta na obisku družini sinov Darka in Zdenka. Hodim, kolikor lahko, sam skrbim zase, nimam težav pri hrani, »spim kot top« … Stavim na čebelje proizvode, že 30 let uživam mleček in cvetni prah, saj sem bil med drugim tudi čebelar. Življenje je bilo pestro in zanimivo, ampak razvajeni pa nismo bili. V mladosti in kasneje smo garali, sicer pa mislim, da so tudi drugod ljudje živeli dokaj podobno. Kako bi ocenili, kaj se je najbolj spremenilo v Velenju? Rekel bi, da je v mestu pet odstotkov starega, vse ostalo pa je novo. Še enkrat: če ne bi bilo rudnika, bi verjetno ostali pri tistih petih odstotkih. Po vojni je bilo v Velenju vključno s Staro vasjo 700 ljudi, medtem ko jih je danes samo v mestu 26 tisoč. Z veliko volje, vztrajnosti in odrekanja je tako rekoč »na premogu« nastalo sodobno mesto. URŠKA SELIŠNIK Za tvorca Velenja velja Nestl Žgank, Savinjčan, ki so ga v mesto pravzaprav »porinili« leta 1950. V rudniku je novi direktor v nekaj letih podvojil odkop lignita, znižal stroške proizvodnje in seveda povečal dobiček. Ker naj bi tudi rudarji dobro živeli, se je odločil, da bo zgradil novo, lepo, svetlo in zeleno mesto, ki ga je načrtoval avstrijski arhitekt Paul Filipsk. Mesto je začelo rasti kljub nasprotovanju iz Ljubljane, in to tako hitro, da je zmanjkovalo materiala za gradnjo. Mestno središče so uradno odprli 20. septembra 1959. Tako se je Velenje iz majhnega zaselka razvilo v moderno, peto največje mesto v državi. Žganka ocenjujejo kot očeta novega mesta, človeka z vizijo in neizmerno energijo, ki je bil dolga leta tudi župan. Njegov vpliv na Velenje je trajal skoraj 25 let. Kje sem (573)?Šfafta prihaja od Metuljca. Pravila za ugibanje - če si nov, preberi!  Sedi, ena!
22:30, 12/08/2009
.. Objavljeno v Svetobolj
.. 3 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Dajte se no že naučiti, kaj je vrstilni števnik; npr. dosegel je peto (5.) mesto in kaj je običajno sklanjanje (imenovalnik, rodilnik, pa take fore; npr. imam pet (5) hrušk in s petimi (5) hruškami (IN NE S 5. HRUŠKAMI) sem se nasitil).  Vir: Večer.com Vtisi iz Zagreba: o-e o-u w-o-o!
13:59, 12/08/2009
.. Objavljeno v Dogajajsko
.. 0 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Včeraj je HR metropola gostila super bendič, ki sem si ga na odlična priporočila znancev ob prejšnjih gostovanjih tokrat preprosto moral poslušati od blizu. O The Thermals so se v zadnjem času na veliko razpisali pri RockTube. ZG je bil za razliko od prejšnjih dveh dni prav spokojen in za parking ni bilo panike. Štirikolesnika smo pustili v ulici Florijana Andrašeca, ki je zapisoval ljudske pesmi v Medmurju. Obiskali smo še Dražena  , potem pa se že pravilno usmerili, a nas je mlada purgerka po zaprosilu o pravi poti poslala okrog r. v ž., kot se reče.Dvorana "Klub studentata elektrotehnike i računarstva" oz. KSET  me je po obliki nekoliko spominjala na nekdanjega šenkjurskega bejeka, saj je bila relativno ozka in bolj podolgovata, na eni strani pa je bil balkon s katerega so dečki ob koncu izstrelili konfetno kanonado. Očitno je tamkajšnja publika dokaj lepo vzgojena, saj, čeprav dvoranica ni daleč od drugih naseljenih stavb, ni bilo kravala. Prav nisem zasledil mrkih dvometrašev, ki mnogokje opravljajo, karkoli to pomeni, rediteljsko dolžnost. Dvoranica ne premore konkretnejšega prezračevalnega sistema, zato je nekaj sto duš dobilo še pošteno dozo savnanja, vročino pa so lahko blažili s hladnim pollitrskim pivakom za smešnih 9 KN! Nekaj prej smo v minimarketu ob Jarunu dražje kupili tozadevno piksno hmeljne tekočine. Več ali manj vsi udeleženci so bili s špilom zelo zadovoljni, čeprav bi bil lahko zvok nekoliko boljši, kakor tudi vzdušje, a sem to pripisal davku prej omenjene savne. Prilagam komad, ki bi si znal utreti pot tudi širše od ljubiteljskih krogov: Za zaključek smo skočili še na eno zanimivo lokacijo v bližini in sicer se je šlo v Krivi put, nekakšen lokal s kapacitetami za večje družbe na prostem s poceni pijačo. Menda eden redkih odprtih. Tjakaj nas je povabil lokalni dečko, ki me je presenetil z lepo slovenščino. O dogajanju v KSET-u se je razpisal tudi redni spremljevalec tamkajšnje scene Urbana gorila. S 1. avgustom v Celju ne bo več zasebnih gostiln
06:36, 31/07/2009
.. Objavljeno v Zdravo-Zmuro
.. 3 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
 Samo brez panike, tako so pisali leta 1954;) Nov e-naslov
17:50, 16/07/2009
.. Objavljeno v Jz
.. 2 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Torej, če se komu mi e-piše, naj odtipka poslej: bogdan@kozjansko.info Imejle sprejemam tudi zanj:)  { Prejšnja stran } { Stran 1 od 18 } { Naslednja stran } |
geman.eDnevnik.si Vsak dan je dar Stisni ga v dlan Izoblikuj ga kot znaš Res Nullius Dečko v belem Osebna stran Najnovejša sporočilaZanimiva komponacijaPa smo se apdejtali Po dolgem času nekaj lapsuskov Priložnost za zastonjski ogled velikega božično-novoletnega koncerta (Kozjansko&Obsotelje "only") Nekdanji reprezentant ZDA nas pozna - pred desetletjem je mednarodno debitiral v Banski Bistrici Vučko na razpotju Spomini mesta s premoga aRHIV SPOROČIL KategorijeBloshkoDogajajsko Jz Konjichsko Prometne Shenkursko Svetobolj Zdravo-Zmuro FOTOBELEŽKEC13Kađanđa abađa Lapsusi Moja malenkost Kaj so nekoč pisali o:Kozjanskem in ObsoteljuZapisi na nekdanjih lokalnih portalih Šentjurskem Šmarskem Rogaškem 
Število zadetkov: 187296 |
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik |
Na prvo stran eDnevnika
