Moje misli, pesmi, skratka kar se najde...

The day D

Objavljeno: 29. 09. 2009 ob 02:52 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

I curse the day I meet you...
The day you made me feel above all...
now i'm mad as hell and feel like I'm in a cell...

Why do I always go so far, with a man I met in a bar...
Go to hell I say,
and take your sweet sentences with you far, far away...
away from me, away from my head, you have pulled my patience thread...
I hate the memories, i hate the nights i hate every single moment i spent thinkig of you...
Like I had nothing better to do...

I curse the day...

---

še vedno upam...

Objavljeno: 23. 01. 2009 ob 15:38 - Komentarji(1) - Napiši komentar - Stalna povezava

No že zelo dolgo časa nisem pisala... zadnja moja objava se ni sešla ravno po pričakovanjih... Vem, da sicer mojih objav ne bere skoraj nihče.. tisti, kateri pa jo se jim pa verjetno zdi malce neumno ... Spet bom pisala o tej moji "veliki ljubezni"
Še vedno se mu ne sanja, da ga dobesedno ljubim... So pogledi, nasmehi in vse... ampak kaj ko ne vem kaj točno si on misli o tem... Občasno se sprašujem, če sem takrat storila napako, ko sem ga imela možnost imeti vsaj za eno noč... ampak danes sem ob pogovoru z njim spoznala, da to ni bila napaka... pa tudi nisem take vrste, ki bi lahko vse sprejele tako "nekaj za sproti", kajti sem mnenja, da more biti >tisto< nekaj posebnega in moraš le-tistega, s katerim se odločiš za to tudi ljubiti - imeti rad... Ljubezen pa tudi ne pride kar tako... Ko nekoga ljubiš, takrat sprejmeš tako njegovo preteklost in napake, katere ima... Ljubezen je skupek sprejemanja, zaupanja, komunikacije, nenazadnje tudi prijateljstva, navezanosti, lahko bi našla še marsikatero kvaliteto, ampak nekako nimam časa... Ali se morda motim, ali pa sem jaz to vse že storila... poleg tega... pri ljudeh ne poskušam iskati napak, ampak se najprej osredotočam na njihove dobre lastnosti... kakorkoli že... popolnoma sem zašla s teme...
Tudi, ko se odločim, da ga ne pogledam več me nekaj na njem vseeno vedno pritegne... in enostavno ne morem, da mi nebi postal še bolj všeč... lahko se pred vsemi naredim, da so mi njegove izjave neumne, neumestne a vendar v sebi se mi zdi, da ima nekako prav in da dobro razmišlja... ne morem, enostavno ne morem, ker ne vem kaj naj storim... pa kaj ko se mi je z njim naravnost odlično pogovarjat... in imam občutek, da bi se lahko z njim pogovarjala v nedogled... Kdor bere te moje bloge, naj mi prosim napiše kako mnenje o vsem tem... kajti jaz resnično ne vem kaj naj storim...

---

DAN D

Objavljeno: 19. 10. 2008 ob 22:50 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

No torej... jutrišnji dan je dan D... bomo videli kako se bo sešlo ... ali bom poklapana, celotnemu svetu odveč, ali pa najsrečnejša oseba pod soncem... samo samospodbudo potrebujem, da ne bom cviknla in prekinila ta svoj pomembni korak... v bistvu korak, ki ga dela zame ena izmed mojih ljubših oseb... nekaj bi potrebovala, da mi srce te skrbi olajša... obljubiti si moram, da zadržim solze v vsakem primeru, bom že kasneje lahko jokala... V drugem primeru, pa je možnost, da bom nasmejana do ušes... ZAKAJ STA VEDNO 2 STRANI? IN ni le pozitivne? 

---

PREROKOVANJE (da ali ne)?

Objavljeno: 16. 10. 2008 ob 16:52 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

No velikokrat se poraja to vprašanje... verjeti v to ali ne, ampak, če na splošno gledamo, človekova narava je po njej sami dvomljiva in npr: veliko lažje verjamemo negativne stvari kot pa pozitivne, saj nas veliko želi priti do dna vsaki stvari, ki se tako ali drugače tiče nas samih.

 No slišala sem izredno dober vic: Nekdo prosi Boga: prosim, pomagaj mi zadeti na loteriji, in tako se nadaljuje vsak večer, nakar v starih letih umre ter pride k Svetemu Petru, ter ga vpraša: tolikokrat sem te prosil za denar pa ga nisem bil deležen, Sveti Peter mu odgovori: veš, srečko moraš pa še vseeno kupiti. To nam lepo prikaže našo naravo, samo upamo in upamo, a vendar se ne potrudimo za nekaj, kar si želimo. Le želja nikoli ni dovolj, moramo se tudi potruditi, in delati v skladu s tem. 

---

Nasilje nad ženskami (zaželjeno mnenje)

Objavljeno: 23. 09. 2008 ob 01:36 - Komentarji(11) - Napiši komentar - Stalna povezava

Kako je možno, da ženska, katera namesto nežnosti in poljubov dobiva silne udarce, modrice in brazgotine še vedno ostaja z moškim, ki ji je le-te povzročil? Je to ljubezen, ali le strah, da je to vse kar lahko dobi, strah pred samoto? Nekateri bi temu rekli neumnost, a vendar pričanje neke ženske, katerega sem slišala na lastna ušesa je bilo: "udaril me je, ker me ima rad". Potem si naklonjenost po novem izkazujemo z udarci. Je to zdravo? Nekaj, kar boli ni. Zakaj moški nad nežnejšim spolom izražajo takšno nasilje? Kaj je s takšnimi ljudmi? So morda bili to priučeni v družini? je morda njihov oče pretepal mater? Če je bil razlog ta je vse le začaran krog, saj se otroci običajno zgledujejo po starših. Nihče pa ne more reči, da so si zaslužile, s čim? Nihče si ne zasluži takšnega nevarnega, podrtega doma. Ti moški so slabiči, niso sposobni rešiti spora z pogovorom. Vem, da marsikoga kdaj marsikdo razjezi, a takrat enostavno poveš, da potrebuješ nekaj minut za razmislek, greš na sprehod in se pogovoriš kasneje, ko nisi več tako jezen. Kakšno je vaše mnenje glede tega? 

---

Vedno je tam nekdo, ki te ljubi, pa četudi le v sanjah

Objavljeno: 23. 09. 2008 ob 01:14 - Komentarji(1) - Napiši komentar - Stalna povezava

Nekdo, nekoč, nekje, našel se bo, ki bo ljubil mene,
mene, ki morda ne ugajam, zaradi mojih napak,
morda v mojem namišljenem svetu - sanjah,
lahko si ustvarim to svojo posebno osebo,
ki bo ljubila mene, kljub mojim napakam, razvadam,
lahko bi le zatisnila oko, spala celo življenje in letela ob osebi, ki me ljubi.
 
Lahko pa poskušam... poskušam najti osebo v realnem svetu,
polnem laži in prevar, živim pravljico... a kaj je lažje se vprašam?
Kje je moja sorodna duša, če ne le v sanjah?
Morda prav ta trenutek razmišlja o tem kot jaz...
To osebo sem prav lahko že spoznala in zapravila možnost z njo,
lahko pa jo le še bom... zakaj je vse tako megleno, zakaj nismo sposobni videti prihodnosti?

Lahko se nebi trudila iskati, prepustila vse svojemu srcu, ki bo zatrepetalo takrat, ko se pojavi v moji bližini...
a kaj, če je moje srce že trepetalo, jaz pa ga nisem želela poslušati? ali nisem bila zmožna?
vse je nejasno... Že sem trepetala ob dotiku, poljubu...
Želim ljubiti in biti ljubljena, kar so sanje vsakega, a vendar se sprašujem...

---

ALEA IACTA EST

Objavljeno: 10. 06. 2008 ob 02:40 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

mi je le uspelo, kar sem mislila, da je nemogoče... kar sem bi morala storiti že 2 leti nazaj... pospravila sem vse stvari svoje ljubezni... pesmi, darila,... skratka vse... prav ponosna sem nase... nobena stvar me ne spomni več nanj, ker je to preteklost... od predmetov, ki so ti nekaj pomenili se je težko ločiti do tistega trenutka, ko ugotoviš, da poti nazaj več ni in da je preteklost potrebno pustiti za seboj, jaz sem jo ... težko je, vendar čas zaceli vse rane, mojo je, vsem drugim pa jo bo prav tako.... ko misliš, da ni več izhoda je vedno in jaz sem ga našla... po številnih neprespanih nočeh in solzah je konec, zavrgla jih ne bom, le pospravila v skrit kotiček, na katerega se čez čas ne bom več niti spominjala... morda desetletje kasneje:D takrat pa se bom le spomnila in se smejala, morda spomnila na stare čase... ALEA IACTA EST [kocka je padla lat.] 

---

BUSHEV obisk - zapore cest - nisem spisala sama, pač

Objavljeno: 8. 06. 2008 ob 19:27 - Komentarji(2) - Napiši komentar - Stalna povezava

CITAT: Spisal: Devil

"Zaradi vrha EU-ZDA bodo na posameznih relacijah veljale zapore prometa in prepoved parkiranja.

Popolna zapora prometa v ponedeljek, 9. junija, od 18. do 22. ure in

v torek, 10. junija, od 13. do 17. ure.:

- A2 Podtabor-Vodice

- glavna cesta Kranj- Mengeš

(odsek Kranj-Sp.Brnik);

-regionalna cesta Kranj-Tržič,

(odsek Kranj-Kokrica);

- lokalna cesta Polica-Kokrica.

Popolna zapora od ponedeljka, 9. ure, do torka, od 17. ure:

-lokalna cesta Kokrica-Brdo-Britof

Prav tako bo na vseh navedenih cestah veljala prepoved parkiranja in ustavljanja vseh vozil od nedelje, 8. junija, od 24. ure do torka, 10. junija do 17. ure. Policisti bodo vsa parkirana vozila odstranili.

Posebni dodatni varnostni ukrepi se bodo od petka, 6. junija, do torka, 10. junija izvajali tudi na območju Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana:

- V petek, 6. junija, od 21. ure dalje, bo deloma omejeno parkiranje na zunanjem parkirišču in v parkirni hiši.

- Od ponedeljka, 9. junija, od 6. ure dalje, bo prepovedano parkiranje in ustavljanje vozil neposredno pred potniškim terminalom.

- 15 minut pred pristankom letala, na katerem bo predsednik ZDA, bo na celotnem območju letališča prepovedano vsakršno gibanje oseb in vozil.

- Od nedelje, 8. junija, od 21. ure dalje, bodo na območju letališča postavljene dodatne varnostno-kontrolne točke.

- Ob prihodu in odhodu predsednika ZDA bodo na cestah do letališča zapore, zaradi česar bo promet do letališča moten v ponedeljek, 9. junija, predvidoma od 17. ure dalje, in v torek, 10. junija, od 12. ure dalje."

---

ŠOK TERAPIJA

Objavljeno: 8. 06. 2008 ob 18:37 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Rvno to sem potrebovala... pravzaprav mi je popolnoma vseeno, pa naj se zgodi kar se hoče.. spomini so še tu, a vendar... ko bi le lahko vsaj enkrat bila na samem z njim, tarat mu vrnem za vse kar je žalega naredil, za vse laži, za vse prevare... fizično bi z njim obračunala, z izrednim veseljem, da mu vsaj malo "predstavim" bolečino, dvome, katere sem jaz preživljala vsa ta leta, da bi ga spravila na kolena... Mislim le na jing/jang - dobro in zlo je vedno v ravnovesju... vse se uravnovesi, če ne takoj, pa čez čas in to me nekako spravlja v boljšo voljo... resnično... naj se mu vrne... Roke bom dala proč od vsega in se le nasmehnila ob vsem, kar se zgodi vnaprej...

---

KAKO NEKOGA POZABITI?

Objavljeno: 18. 05. 2008 ob 20:26 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Marsikdo se sprašuje eno in isto vprašanje... to sem zaseledila že po mnogih forumih in tudi v zasebnem življenju... pravega odgovora na to ne pozna nihče... lahko vemo le, da je to pač življenje, ki nas na ta način "preizkuša"... drugega ne moremo... lahko se zakopljemo v delo, vendar nam spomini še vedno mnogokrat potujejo k srečnim spominom... in prav je tako... osebe si je najbolje zapomniti po dobrih lastnostih in po tistih trenutkih v katerih si najbolj užival svojo srečo, vendar po drugi strani so pa ravno ti "srečni spomini" tisto, kar ti oblije oči, ravno ti so tisti, ob katerih te najbolj boli... in le razmišljaš kaj je šlo narobe, kaj je bilo tisto, kar je pripeljalo do tega... najbolje kar lahko narediš je, da se pogovoriš s tisto osebo, da zveš, da prideta do odgovora, pa vendar je včasih to težko... A drugače se sprašuješ in si v dvomih... kako, zakaj...

Pozabiti preteklo ljubezen, tisto... ob kateri si se resnično počutil nekaj posebnega, ko si imel občutek, da lahko premikaš gore... Verjetno poznate te občutke... težko je, ampak sčasoma ti uspe...

---

3 VRSTE LJUBEZNI

Objavljeno: 16. 05. 2008 ob 16:19 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

---

(AS)8)8)8)(B)(A)(8(8(8(AS)

Objavljeno: 20. 03. 2008 ob 18:03 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

---

ŽIVLJENJA NEBI CENILI, ČE BI BILI V NJEM LE LEPI TRENUTKI

Objavljeno: 20. 03. 2008 ob 17:58 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Kaj naj rečem? Nekej časa mi je res noro... vse dogaja okol mene... neki časa pa se počutm popolnoma odveč... odveč temu navideznemu svetu polnemu prevar, polnega vsega: laži, hinavščine... želim si mogoče le eno toplo roko, ki bi me potegnila iz vsega tega sranja.... iz tega nerealnega sveta.... ko bi le bilo mogoče tako: "ko ti ni do ničesar, ko si želiš, da te ni, te enostavno ni, prideš nazaj, ko želiš", a kakor koli že: ŽIVLJENJA NEBI CENILI, ČE BI BILI V NJEM LE LEPI TRENUTKI, ampak vseeno se nekako sprašujem, sprašujemo kako bilo bi...

---

TI

Objavljeno: 25. 12. 2007 ob 03:29 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

SPRAŠUJEM SE ZAKAJ…

 

Zakaj sem se vate zaljubila?

Zakaj sem te zdaj izgubila?

Zakaj moram zdaj trpeti?

Kdaj se mi bo sreča nasmehnila,

Mi srečno zvezdo izročila?

 

Kaj naj zdaj storim?

Srce mi joče, v duši se dušim,

Po tebi močno hrepenim, ne vem

Kaj naj storim, a k tebi si želim.

 

Le ti si moja srčna mana,

Zakaj sem spet sama?

Zakaj si zapustil me? Dobro veš, da ljubim te!

Žal mi je za tabo, prav res…

Lepo je, če za zvezo-ljubezen sta dva, a če eden ni,

Potem je konec skupne poti.

 

TI!

Bil si tu, a zdaj te ni, zdaj me boli in srce mi trpi,

Preveč si me prizadel, v prevaro in laži odel

 

Ostali so mi le spomini na najine noči,

Posladkane s pregrešnimi stvarmi.

 

JA, TI!

 

Hočem spet dotik tvojih ustnic na svoji koži čutiti, spet hočem tvoja biti

Zakaj te ljubim tako močno kakor te?

Moje srce, čutim, da pogreša te,

Moje roke s tabo objete

 

Če bi ponovno skupaj bila, vem, da čutila bi spet…

Čutim potreb po tebi, tvojih jutranjih sms-ih in večernih klicih…

Zakaj si bil moj tako malo časa?

Moral bi biti moj še zdaj – vedno

Vem, da če bi moj bil, bi mi bilo lepo,

A vendar nama usojeno ni bilo….

---

em ja:) (ni naslova)

Objavljeno: 25. 12. 2007 ob 03:28 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

 

 

 

 

 

 

Dala sem ti srce, telo in dušo,

Bil si mi vse, a kaj, ko bil si tak?

Marsikaj obžalujem, a tega, tistih trenutkov,

Ki sva jih imela ne. In tudi nikoli jih ne bom.

Bila sem tvoja, obenem morda preveč samosvoja – tega mi je žal

 

Solz za tabo mi ni žal, saj si mi srce razklal,

vendar tudi, če bil si moja ljubezen,

moram prebroditi to bolezen.

 

Psihična preobremenitev je velika,

 ampak ostala mi je slika, ko bila sva srečna,

morda si kriv ti, morda jaz,

vedela ne bom nikoli zakaj me tako boli.

Tebi sem odprla srce, zaradi tebe me bole.

 

Kako mi lahko rečeš ljubim te?

Jaz tega sposobna nisem, če ni res.

Kako mi lahko rečeš rad te imam?

Navsezadnje ostal si sam, tako kot jaz,

Vendar boli me veliko bolj kot tebe.

 

Ko narazen sva šla, ostalo mi ni nič…

Ponos mi je odšel, srce mi je uvel.

Kako naj se sprijaznim z usodo?

Kje naj odgovore najdem? Zakaj?

Le to se sprašujem…

 

Trpim iz duše navzven, trpela bom nekaj časa,

vendar zapomni si: Ne bom jaz tista, ki bo

ponovno želela stika…Ne bom jaz tista,

ki bo čez čas obžalovala!

 

Kako naj k sebi se spravim?

Kako naj bolečine odpravim?

Solze niso dovolj, da bi te iztisnila iz srca, duše in glave.

NE glede na to koliko dni bo minilo,

moje srce te ne bo pozabilo,

bil si prvi, ki sem ga resnično ljubila,

bil si prvi za katerim moje srce trpi,

verjemi mi, ne zavedaš se kaj izgubil si!

 

SVET SE MI PODIRA, DUŠA MI UMIRA,

SRCE MI JOKA, TELO PO TEBI STOKA.

 

---

jah:)

Objavljeno: 25. 12. 2007 ob 03:27 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Važna sem le jaz,

To sem zdaj spoznala,

Ko sem o tebi pesem pisala.

 

Bolečine ni več, morda ostali so le spomini,

Čakaj malo, zazri se vase in ne jokaj več za nekom,

ki tega vreden ni, si pravim, a udejanjiti ne morem…

Ti si bil preveč zaseden s svojo psihažo,

Zato sama sebi sem delala blamažo.

Ko bi vsaj ohranila ponos – pred tabo se ne poniževala,

Ti si tisti, ki bi moral biti ponižen, ne jaz!

Nikomur ne bom zaupala več srca! Le zakaj?

Kaj bom od tega imela? Zlomljeno srce?

Le zakaj vprašam se. Ni vredno več, zato bom te misli nate odrinila preč!

---

BOŠTJANU V SPOMIN

Objavljeno: 11. 12. 2007 ob 23:45 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Čeprav te dobro nisem poznala… verjemi mi.. hudo mi je za teboj.. hudo… ne vem… jokam.. nisem oseba, ki smrt bi dobro prenesla… verjemi mi… čeprav nisi bil nekdo izmed bližnjih mojih… verjemi mi …zakaj to naredil si? Brez razloga? Nemogoče… morda nisi videl več izhoda… zakaj ne… človek ponavadi pobere se, pa čeprav nekaj hudo je…

 

Zakaj niti poskusil nisi? Morda bi tvoje trpljenje minilo… morda bi ga tvoje srce, duša opustilo… a vendar ne razumem… enostavno ne razumem…. Kako si lahko mislil, da na drugem svetu ti bo lepo? Kako si lahko mislil, da bo bolje tako? Zakaj? Le zakaj sprašujem se sedaj… si morda pomislil na druge ljudi? Si morda pomislil na njihovo trpljenje ko tebe več ne bo? Te je zanimalo, če tam bo lepše? Za sabo si pustil veliko ljudi, ki te je poznalo… srce jim bo jokalo… se zavedaš tega? Zakaj me vse skupaj tako bega?

 

Zakaj moral si to storiti? Kaj se je moralo zgoditi? Kaj je bilo tisto? Kaj je bilo tisto, kar prisililo te je do tega? Kaj te je prisililo do tega smrtnega greha? Žal mi je za teboj… a vendar… ne poznam tvojih občutkov, tvojih misli ob tistem trenutku…Vse kar lahko naredim je, da sprašujem se… sprašujem se … sprašujem se zakaj… kaj te je do tega pripeljalo? Kaj je bilo posredi? Ne vem… enostavno ne najdem razlage več za človeška dejanja… to vse skupaj bi rada opredelila… te morda nazaj na svet privabila… A le kako… tvoje dejanje je zapečatilo tvojo usodo… te potegnilo na dno, na dno tja, kamor vsi gredo, ko umrjejo…

 

A vedi… nekateri ljudje so te ljubili, nekateri morda sovražili… A verjemi mi… veliko več je ljudi, ki so te radi imeli, se s tabo dobro razumeli… in med njimi sem jaz… ne privoščim ti tega… enostavno ne predstavljam si ničesar kar bi te do tega pripeljalo…. In te zaradi vsega kar se ti je zgodilo s sveta odpeljalo… Oprosti meni, oprosti vsem, kar so ti kdaj hudega storili… Upam, da najdeš svoj mir, srečo… Morda ti v onstranskem svetu bolje bo bilo, kot kdajkoli na temu… Pogrešali te bomo… vsi ki poznali smo te…Verjemi mi… A dejanja tvojega ne razumemo… ne razumemo ničesar več…

 

Zakaj nisi poskusil se pogovoriti… morda nekoga na svojo stran pridobiti? Pomagalo bi ti… pogovor reši marsikaj… morda ne vsega… a če bolečino svojo deliš, verjemi mi, da tako močno več ne trpiš…. Le svojo dušo, mišljenje bi morda moral razodeti, morda nekoga objeti… Zadoščalo bi ti, zadoščalo bi tvojemu srcu, duši…

 

Pogrešali te bomo Boštjan, pogrešali te bomo… verjemi… Naj duša tvoja najde mir, naj spomin nate nam ostane kot safir… lep in brezčasen…. Počivaj v miru Boštjan…

---

Nekaj sem spisala.. predvsem misli...

Objavljeno: 26. 11. 2007 ob 01:14 - Komentarji(0) - Napiši komentar - Stalna povezava

Med poljubom pravim… pravijo, da čutiti moraš… a jaz čutila nisem… oči odprte sem imela… veš… mislila sem, da v mojem objemu si ti… le predstavljala sem si… kako bilo bi… o tebi sanjam… verjemi mi… ko bi le bil tu ti… in ne ta nadomestek tebe… a vem… mene in tebe ločujejo neznanske moči…

 

Vsak trenutek ko sem le lahko… spremljala sem tebe s svojimi prodornimi očmi… A vem.. ločujejo naju… ločujejo naju… morda tvojim prijateljem všeč nisem… a verjemi mi.. jaz za tebe na glavo postavila bi svet… ko bi le lahko spet čutila… imela sem nesrečo… zaupala sem nekomu, ki ni bil enakih misli kot jaz… a vem… morda ti si pravi zame… tvoje

zeleno-modre oči spravljajo me v obup… ukradle so mi tisto kar sem imela, kar sem zaklenila… ko le vedel bi.. da v objemu drugega predstavljala sem si, da si tu ti…

 

Ne, nisi me ukradel… ne s pogledom… z ničemer.. .nočem čutiti spet… hočem biti kot rastlina, kakor prej… morda ni prav… a ne želim si spet, da bi bila ponovno zlomljena, da bi bila skrušena… čutim, da je nemogoče, da čustva bi vračal mi… morda zaradi tvojih prijateljev… morda zaradi mene, mojega telesa… v meni se ponovno ogenj kreša… kaj je z mano? Zakaj kar nenadoma misli so se mi nate uprle? Zakaj? Zakaj? Joj… kaj naj naredim?

 

Marsikaj je bilo izrečenega… morda sem strahopetna… morda objestna… nočem spet biti kar sem bila… ampak ti me nekako spravljaš v kožo boljše osebe?

 

Kaj je z mano? Ne.. .ne želim nikogar ob sebi… morda se slepim… s slehernim pogledom se stopim… tvoji lasje… vse kar poduham, povonjam ima tvoj vonj… ko le vedel bi, da vse nima nekako smisla, da vse je brez pomena…če tebe ob meni ni… kako srce mi kriči… a vse kar vem je, da ne želim ponovno trpeti, si duše teptati in zatirati čustva… ko le vedel bi, ko le v meni bi ostalo toliko moči, da bi kričala… ko le nebi bilo bi toliko noči… ko o tebi nebi sanjala…

 

Veš… komaj zaspim… a ko se spomnim nate… takrat vse je drugače… v mojih sanjah najini telesi se prepletata… ko le bilo bi resnično… ko le ti bi enako čutil… morda je strast… morda bolest… morda le prehodna faza…morda si ti moja oaza? Po puščavi hodim… iščem… iščem.. vodo, ja… vodo iščem… in ti si ta moja voda… moja rešiteljica… moj rešitelj življenja si…. Morda? A ne zmeniš se…

 

Ko le vedel bi kaj danes sem prisegla… če bi le približal se mi… pokazala bi ti strast… pokazala bi ti kaj čutim, kaj želim… a vem, da od tebe bila bi le izkoriščena… nič več…. Ne želim tega ponovno doživeti, ponovno trpeti…

 

verjemi mi… še prosil boš, da vzamem te… da želim si te… da poljubil bi me… a takrat uvidel boš… da zapravil si priložnost, ki si jo imel… zapravil si jo…

 

Takrat… Nekaj časa… takrat… boš jokal za menoj… jaz pa te zviška bom gledala… smejala se bom tebi…

 

A na koncu… na samem koncu… morda bo med nama ogenj vzplamenel, morda ne… Na slabšem ti in jaz bova… verjemi mi… noben ne bo srečen ne ti, ne jaz… moj značaj maščevalen je… ti pa preveč na mnenje drugih oziraš se… a jaz čutila nekaj bom… čutila bom, da vrnila sem ti… da nazaj si dobil tisto… kar si meni dal s svojim prezirom… s svojim nemogočim pogledom…. Smejala se bom nazaj… zatirala bolečino… a vedi… preponosna bom… sedaj imaš priložnost, ki jo po vsej verjetnosti zapravil boš, kasneje pa je ne bo več… saj je v meni neizmerna maščevalnost… Moje srce, mojo dušo postavim na stran, ko nekaj si
želim, ko nekaj posebnega pride vmes: moja neizmenljiva želja po vračanju, po dokazovanju, po tem, da pokažem ti kako boli… smejala se ti bom, smejala tvojim poskusom… a v sebi trpela bom…

 

Okolica me je izoblikovala… takšna sem kot sem… maščevanje postavljam na prvo mesto… moje sožalje…

 

---

Ne poznam te več

Objavljeno: 7. 11. 2007 ob 02:18 - Komentarji(1) - Napiši komentar - Stalna povezava

Po tolikem času, ki zgleda malo, če pogledaš s strani opazovalca, a če pogledaš z moje strani... je minilo veliko več časa, saj je vsak trenutek, ki sem ga preživela brez tebe, kot trenutek v večnosti... Brez tvojega objema, poljuba, brez tvoje bližine, brez bližine tvojega telesa, tvoje kože... malo se mi že meša... ampak... šele sedaj, po vseh mojih prejokanih noči brez tvoje bližine, sem ugotovila, da je bilo vse brez pomensko, saj me ni pripeljalo bliže k tebi, bolelo me je... ampak veš kaj? sedaj me ne boli niti malo več, samo sebi se lahko smejim kako sem lahko vrgla proč toliko časa? le kako? Ugotovila sem, da me nisi vreden, da nisi bil vreden niti ene moje same samcate solze, preprosto nisi vreden, mislila sem, da si edini na svetu zame, a nisi... preprosto nisi... sedaj, ko najdem in pogledam kakšno tvojo sliko, mi enostavno ni več jasno kaj sem na tebi sploh videla... bil si mi bližje kot katerikoli drug, mislila sem, da ti lahko zaupam...pa ti nebi smela... sedaj vem kakšna je bila moja napaka... smejim se sama sebi... a vem, da sem ob tebi izkusila ljubezen, kakršne prej niti nisem poznala... za to nimam reči drugega kot HVALA, ampak to je tudi vse... takrat sem bila zatrapana trapa... sedaj nisem več... Hvala ti, ker si mi pokazal, kar mi ni znal nihče drug, hvala ti... sam ni bilo vredno, da sem zaradi tebe "zagonila" čas...
ampak sem sedaj bolj odrasla, vem kaj sem in vem kaj si želim in to preprosto nisi več ti... Zdi se mi kot, da te nikoli sploh nebi spoznala, kot, da si mi tujec... Po tolikem času, morda se ti bo zdelo neverjetno, ampak PREBOLELA SEM TE, ampak ti tudi želim, da bi izkusil to kar sem jaz, da trpiš, da se počutiš zavrženega... nekega dne se morda boš, takrat boš dojel koliko si mi pomenil, sedaj pa mi ne pomeniš več kakor kamen na cesti...

Uživaj življenje, moje poglavje o tebi je zaključeno.... Tako v življenju kakor tudi v tem spisku ...

sedaj imam v življenju početi pametnejše stvari, kot sleherni dan misliti nate...

---

Moja odločitev!!!

Objavljeno: 4. 11. 2007 ob 02:55 - Komentarji(1) - Napiši komentar - Stalna povezava

VEM, enostavno vem kaj mi je narest... Vsem bom dokazala, vsem... najbolj pa sebi česa sem sposobna... spremeniti moram svoje življenje...vem, na noben način ne morem ugajat vsem, ampak... Taka sem kot sem, ampak potrebujem spremembo... sovražim hinavske ljudi, sovražim!!! Ne morem več, popolnoma dovolj imam vsega tega pretvarjanja, vsega... najraje vidim, da mi ljudje takoj povejo, kar si mislijo o meni, ne pa da me potem ko grem, za hrbtom opravljajo... ne vem kam gre ta svet...enostavno ne vem... Iščeš poštenost, prijaznost, dobiš pa grobo realnost.. ko bi le lahko živela v lastnem domišljijskem svetu... potrebujem drastično spremembo, že tako se nagibam k temu: BODI TO KAR SI IN NE PRETVARJAJ SE!!!... to je pravilno... to je napaka današnjih časov... vsi ljudje se pretvarjajo, prav vsi... Morda ne vedno, ampak veliko večino časa... nočem imeti 2 obraza, nočem!!! Navidezna prijaznost... pretvarjanje.. hinavščina...kako je to mogoče? kam so šli pošteni ljudje? kam je šla dobrota? ta vprašanja me samo zafrostrirajo, ker na njih ni odgovora, enostavno ga ni... Kaj se moramo resnično skrivati za drugim obrazom? NE... Morda moje mišljenje nekaterim ni všeč, ampak vseeno: zakaj nebi takoj pokazali kakšni smo? Ne moremo vedno vsem ugajati... in nikoli ne bomo, ker smo zelo različni... Homo homini lupus (človek je človeku volk)

Ma ja no... dovolj o tem... Alea iacta est (kocka je padla lat.) v prenesenem pomenu... moja odločitev je padla... sprememba bo! sama verjamem vase... vem česa sem sposobna (da ne bo kdo kaj narobe razumel - sprememba je namenjena le meni in ni nič v zvezi s kakršnim hudodelstvom  ) 

---

Prejšnja stran :: Naslednja stran