Barva dresov in časopisi
3. 07. 2010
Včeraj sta se mi pripetile dve stvari, o katerih moram zapisati vsaj par stavkov. Prva je stvar je ta, da sem po res dolgem času zopet navijal za oranžne in to z vsem srcem. Pa da ne bo pomote in bi kdo mislil, da sem navijal za Zares! Ne, navijal sem za Nizozemce, ko so igrali proti Braziliji. Tako, da sem kar nekako prekršil svoja načela (vsaj glede drage mi barve)! Res, do naših oranžnih in njihovega kapetana Ostržka pa ne čutim nikakršne simpatije, kvečjemu odpor. Toda nogomet je nogomet, politika pa politika! Sem pa bil danes znova navijač Nemcev, tu pa je bila barva njihovih dresov že dokaj usklajena z mojim političnim prepričanjem.
No druga stvar, o kateri bom napisal par stavkov, pa je skupen nastop Re(slinarja) in strokovnjakinje za medije, gospe SBH. Medtem, ko se prvi okoli tematike, ki sta jo predstavila, sploh ne bi smel sliniti, ker ni ne sprejemljivo (s svojo izobrazbo in načinom pisanja pa res spada v cvet slovenskih novinarjev) in ne moralno, saj je ta gospod že zdavnaj pokazal svoja (plačljiva) načela, pa je gospa trosila toliko neumnosti, da si lahko samo želim, da se kateri od mojih sinov ne bo kdaj odločil za študij novinarstva (saj moje srce ne bi preneslo, da bi ga poučevala takooo strokovna oseba)!
Ne eden ne druga nista dojela, da je prodaja Večera pač poslovna transakcija, ki jo je Delo bilo prisiljeno izvesti! In da je urednik tisti, ki mora imeti načela in jajca, da se teh načel drži. Lastniki ga bodo pač odstavili, če ne bo v skladu z njihovo politiko!In tako se bo vrtelo, nov urednik, novi lastniki, nova politika časopisa! Časopisi pač niso socialne ustanove, ki bi podpirale množico neproduktivnih novinarjev. Ljudje se bodo sami odločali kaj bodo brali! Tudi jaz sem se in sem odjavil delo, Mladine pa že celo večnost nisem kupil! Če pa slučajno v kaki drugi reviji ali časopisu naletim na članek ali povzetek članka, ki ga je podpisal Re (slinar), pa ga ne preberem in samo zato, ker ta gospod nima jajc, da bi pisal kaj resnega oziroma so njegove sposobnosti pisati predvsem >sponzorirane< članke!
Kriki groze in besa
23. 06. 2010
Sicer bi lahko pod tem naslovom pisal tudi o nogometu in tragediji, ki se je danes (23.6.2010) zgodila slovenskim nogometašem (razpleta se ne bi sramovala ne Sofokles ne Shakespear), pa vseeno z njim res nima nobene stične točke (fantom pa vseeno klobuk dol, svaka čast)!
Včeraj zvečer sem se malo pred deseto utrujen ulegel v posteljo in v trenutku zasluženo zaspal kot ubit. Kar naenkrat me iz spanja pravičnega dobesedno vrže na noge besno kričanje v dnevni sobi: >Pi..., pra...< in še vrsta sočnih kletvic, za katere sploh nisem vedel, da jih moja žena obvlada. Sicer jih del včasih slišim (sploh kadar so namenjene meni), toda, da je njen repertoar tako širok, pa si, resnici na ljubo, res nisem predstavljal.
Preplašen sem pomolil glavo skozi priprta vrata in s strahom vprašal: >Ja ka sm pa spet narobe naredu?<
Pa me samo začudeno pogleda in pomiri: >Ti? Kaj? Ne ti, na tam, ona nam hoče znižat plače za 11%,< in nadaljuje z besedami, ki bi bolj pristajale pijanemu mornarju kakor spoštovani državni uslužbenki. Usedem se zraven nje, seveda moja draga gleda Odmeve in gospo ministrico, ko govori o varčevalnih ukrepih naše, ljube nam vlade.
Pa se to verjetno ni dogajalo samo pri nas, pač pa še v marsikaterem gospodinstvu v naši državi (tam, kjer imajo kakšnega zaposlenega v državni upravi), ja tudi tam so se verjetno slišali takšni kriki groze in besa!
No, hotel sem malo umiriti drago: >Ja mati, žal boste morali to požret, če ne boste pa čez pet let z nami vred travo žrli (delam namreč v gospodarstvu)!<
>Ka, še malo pa bom imela plačo kot kakšna čistilka...pri nas šparajo, drugje pa gnar skoz okno mečejo..ona agencija, pa druga agencija ...pa tam enim zunanjim izvajalcem 20.000 evrov za elaborat, ki je slabši kot seminarska naloga enega butastega študenta... pa 50.000 evrov za raziskave s katerimi si ne moreš nič pomagat...pa spet enim zunanjim sodelavcem za neko neumnost, ki ni potrebna in vrh vsega še zanič narejena par jurjev... tam naj rajš šparajo!<
Žal je imela kar prav, ko država na eni strani meče drobiž v šparovček, na drugi strani meče bankovce z lopato skozi okno! Cel kup je prisklednikov, ki prekov nekih paradržavnih ustanovah sesajo naš davkoplačevalski denar v svoje žepe, na račun bivših političnih zaslug. Prav tako, na račun nekih bivših zaslug, razni zasebi inštituti, doo-ji, sp-ji...molzejo državo! Naši dragi ministri pa, če že ne pomagajo, pa vsaj mirno gledajo in to dopuščajo. Žal je v naši politiki vse preveč ljudi, ki niso nikoli delali resnega dela in so eksistenčno odvisni od politike, ker žal drugega kot gobcati ne znajo (zamislite si, če je sploh mogoče npr. Školjča z lopato v roki, Golobiča na traktorju ali pa Anderliča z žago...no ja, vsaj Kresalo si lahko predstavljam kot kako seksi točajko)!
Hudič je v tem, da imava oba z ženo prav...ampak žal bo tu nastradala samo ena stran, druga pa se bo še naprej redila. Tam država ne bo ukrepala!
Potepanje rodi ideje in vprašanja
31. 05. 2010
Krajše potepanje po Skandinaviji mi je dalo kar nekaj za misliti. Verjamete ali ne, v treh dneh na Švedskem nisem videl niti enega policaja ali policijskega vozila, v treh dneh sem na Finskem videl policijsko vozilo le enkrat in v treh dneh sem na Norveškem videl policijo dvakrat ob cesti (če izvzamem policiste, ki so varovali evrosong v Oslu, kjer sem se ta čas znašel zgolj po naključju)!
Koliko bi prihranila država, če bi tudi mi imeli tako malo policije? Prevozil sem 4600 km, pa nikjer nisem naletel na kakšno prometno nesrečo! Alkohol je drag (sreča, da ga skoraj ne pijem), dragi so cigareti...pa vseeno dobiš na Finskem včasih občutek, da je 0,5 promila že v zraku...pa vseeno brez nesreč in toliko kadilcev, kot sem videl na Švedskem ne vidiš v Sloveniji!
Kaj je torej tam drugače? Kultura, vzgoja, prirojen občutek za red ali kaj drugega? Ne vem, v tako kratkem času nisem uspel razumeti.
Na Finskem se mi je lastnica hotela, ki ima status nekakšnega našega s.p.-ja pritoževala nad davki, ki znašajo skupno celih 24% od njenega bruto zaslužka! Ko sem ji razložil naše davke, se je samo prijela za glavo.In najnižja urna postavka je pri njih približno neto 7,5 eura, pa za tako tarifo dobiš le kakšnega >obarvanega<, da čisti ali streže.V sosednjih dveh državah pa so postavke še precej višje.Seveda so precej višje tudi nekatere cene, predvsem hrana, vendar je standard ne glede na to precej višji.
Ceste so solidne (razen na Norveškem, pa še tam je od severa proti jugu eno samo cestno grabišče), avtocest je malo, pa vseeno ni zastojev in nejevolje!
Ljudje so sproščeni in prijazni. Ni kislih obrazov za pulti v trgovinah...ne v restavracijah, pa tudi tam verjetno niso bogve kakšne plače.
Pa vseeno, ne glede na dejstva, ki sem jih navedel lahko najdeš majice z napisi: I dont need a sex, goverment fuck me every day (ne rabim seksa, ker me vlada vsak dan nateguje, o.p prosti prevod) ali pa bedže: Norway is a litle too expensiv (Norveška je malo predraga).
Kaj pa potem naj rečemo mi? Da nas vlada vsak dan j.... na suho!
| <- Prejšnja stran :: Naslednja stran -> |


Na prvo stran eDnevnika