Življenje je neustavljiva reka... za doživetja lekcij in potovanj.

Dotik ljubezni

Samo dotik ljubezni

bo dovolj, da vstanem s kolen,

ko gledam te v rokah smrti, mama.

Za teboj bi šla,

a čutim, da sem zadolžena za najine dotike,

da jih zložim v album.

Vstopim v sobo s prižganim snopom

dotikov na končičih srca, besed, roženice, brbončic,

ličnicah.

Z lončnico raztapljam bolečino in nama neznani strah.

Zaprepadeni se srečava na dotikališču,

ko bolezen zamahne s šlajerjem brezčutnosti.

S prstom nama kaže v črte in v krivulje, kislega in sladkega.

Nočem, da izveš, da se počutim kot nedotika,

ki so jo presadili v žalost.

S solzami pacam črke in ljubezen jih ponovno piše.

Odpirala bom album skromnosti, vere, upanja,

ljubezni do dela, bližnjega, živali, narave

in se te dotikala.

3.1.10

Mi

Vaba

Luža v petek