Moč človeškega uma

Mauthausen - Ljubelj (Pass Süd)

Pri brskanju po internetu sem opazila, kako zelo slaba je ponudba kvalitetnih, z informacijami založenih spletnih strani o različnih, malo bolj resnih tematikah. Med drugim sem opazila tudi, da je edino koncentracijsko taborišče na področju današnje Slovenije, Mauthausen – Ljubelj (Pass Süd), omenjen le bežno, v povezavi z lokalnimi občinskimi portali in članki različnih spletnih časopisov.

Prav iz tega razloga sem se o njem odločila napisati nekaj več in kasneje, predvidoma aprila, objaviti tudi konkretnejše informacije. Takrat imam namreč v načrtu malo bolj strokoven obisk prizorišča in pogovor s preživelim taboriščnikom. Do tedaj pa sledeče informacije.

Podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen se nahaja blizu Podljubelja, ob magistralni cesti, po kateri se peljemo proti prelazu in mejnemu prehodu Ljubelj. Prizorišče je danes spremenjeno v spominski park, blizu sta tudi spominska soba (ki pa je bila vsakič, ko sem obiskala spominski park zaprta) in spomenik žrtvam. Taborišče je razdeljeno na dve enoti, prva je na slovenski strani (Pass Süd) in druga na avstrijski strani (Pass Nord). Primarna naloga taborišča je bila priskrbeti delovno silo, ki bi v najkrajšem možnem času naredila predor skozi Karavanke za potrebe vojaške oskrbe nemške vojske. Delavnik jetnikov je tako znašal deset ur trdega dela na dan.

Okoli taborišča so bili postavljeni štirje stražni stražni stolpi za esesovske stražarje, na delu pa so to vlogo pogosto dodeljevali t.i. Sonderkommandu oz. Kapojem (večinoma nemški zaporniki, obsojeni zaradi kriminalnih dejanj). Stolpe in bodečo žico okoli taborišča so postavili prvi interniranci, kasneje pa so sledile še bivalne barake, kopalnica, bolnišnica in prostori za enote SS.

Internirance so v podružnico prepeljali iz matičnega taborišča, leta 1943. Večinoma je šlo za politične zapornike italijanskega, francoskega, belgijskega, ruskega, poljskega in slovenskega rodu, sicer pa so prihajali iz kar petnajstih držav. Stari so bili večinoma od 20 do 40 let. Kljub vsem naporom, nečloveškim razmeram in surovemu ravnanju esesovskih stražarjev, so imeli interniranci vsaj to srečo, da lokalno prebivalstvo ni gledalo proč. Jetnike so oskrbovali s cigaretami, pošto in hrano. Taborišče na začetku ni imelo krematorije. Tega so na obrobju postavili kasneje, zaradi pogostih smrti na delovišču, zaradi posledic mučenja, slabe prehrane in mraza (zgovoren je podatek, da je bil poseben bunker namenjen mučenju zapornikov). V njem so sežgali trupla štiridesetih internirancev, pred tem pa so trupla vozili v matično taborišče, v tamkajšnje krematorije. V strahotnih razmerah je umrlo nekaj sto ljudi. Jetnike, ki niso bili več sposobni za delo so usmrtili zdravniki z injekcijami, tiste pa, ki so skušali zbežati in so bili ujeti, so ustrelili.

Naslednji prispevek bo govoril o izvornem taborišču.

Komentar brez naslova

22:02, 24 februar 2007 .. Avtor sJavorshek

Uh, lepo prosm, če res napišeš kej več, sam sem bil že parkrat na Ljubelju, pa nihče niti ni omenu, da je kak spomenik gor.
Tko, da naslednjič, ko grem gor, ga obvezno poiščem.

LP Sebastjan

Komentar brez naslova

22:22, 24 februar 2007 .. Avtor BrinovaJagoda

Hvala za komentar, Sebastjan. Kot rečeno, več sledi v naslednjih prispevkih.

Komentar brez naslova

14:08, 25 februar 2007 .. Avtor Luka - domača stran

@Sebastian: Spomenik lahko najdeš, ko se pelješ proti Ljubelju nekaj ovinkov pred mejnim prehodom na tvoji desni. Išči parkirišče ter visok spomenik, mislim pa da je tam okoli tudi šp. center Podljubelj (naj me kdo popravi, če sem se zmotil, v zadnjo ko sem se peljal tja gor sem bil voznik in nisem spremljal okolice). Spomladi, ko bo sneg odlezel, pa lahko najdeš ostanke taborišča na levi strani ceste.
@BrinovaJagoda: Hvala za te podatke, če boš imela čas, voljo ter informacije še kaj o tem napiši.

Komentar brez naslova

14:51, 25 februar 2007 .. Avtor BrinovaJagoda

Luka, imaš prav - blizu je adrenalinski park Koren sports.

Hvala za komentar in spodbudne besede.

Večkrat opažen spomenik

15:01, 25 februar 2007 .. Avtor Kopriva

Na poti čez mejni prehod Ljubelj, sem se vedno spraševala komu je omenjeni spomenik posvečen. In sedaj si ga bom šla naslednjič pobliže ogledati.
In Brinčica, napiši nam čimprej nadaljevanje začetega prispevka.
Lp.

Komentar brez naslova

15:53, 25 februar 2007 .. Avtor BrinovaJagoda

Me veseli, da sem komu zadevo malo bolj približala.

Hvala, Kopriva!

Komentar brez naslova

12:16, 26 februar 2007 .. Avtor Sebastjan Erlah

Sem že sam iskal podatke, da bi jih linkal pri mojem tekstu, ko govorim o tem, ko sem šel po dolgem času na Ljubelj (oni stari, peš...), pa je res le bežno omenjen Mathausen. Ni mi jasno zakaj. Kot domačinu mi to ni preveč všeč, ampak kaj češ...

Sicer pa je takoj nasproti ostankov taborišča nekak manjši muzejček, kjer si lahko ogledate stvari okoli tega taborišča.

Priporočam pa, če ste že tam, da greste še peš na stari mejni prehod ali pa peš po Bornovi poti na planino Preval. Zraven pa se ustavite še kaj v Oazi miru - nekdanji kompasov hotel. ;)

Lp

Komentar brez naslova

22:06, 26 februar 2007 .. Avtor BrinovaJagoda

Hvala za komentar, Sebastjan.

Nisem vedela, da si ti tudi z našega konca... :)

Komentar brez naslova

11:04, 27 februar 2007 .. Avtor Sebastjan Erlah

Hehe, Tržičan (no Kovorjan). ;)

Komentar brez naslova

16:19, 5 maj 2007 .. Avtor Gost

pozdravljeni!
jaz vam pa pišem, da drugače obstaja zelo dobra knjiga ki se imenuje Mathausen na Ljubelju in jo je napisal Janko Tišler, pa hotela sem še povedati da je tista spominska soba odprta takrat, ko se najavite v Muzeju Tržič, ker je to pod njih in oni tam opravljajo in odpirajo samo takrat ko so kake proslave tam in ko se kakšna skupina najavi za ogled. Če vas zanima...ta knjiga je bila napisana že nekaj let nazaj in je bila nato še napisala v nemščini in sedaj je izšla tudi v francoščini in to vse od iste osebe,Janka Tišlerja. 9.junija bo na Ljubelju proslava in tisto je vredno si ogledati. Drugače bo pa 8.junija v Celovcu ponovna predstavitev te knjige in bo on osebno prišel, če mu bo zdravje le dopuščalo, ker je že v letih in zelo bolan.
lep pozdrav,

Komentar brez naslova

16:32, 5 maj 2007 .. Avtor BrinovaJagoda

Gost, hvala za to informacijo, sicer sem pa knjigo že prebrala in jo priporočam vsem, ki si želijo obsežnejšo dokumentacijo in strnjene informacije o taborišču Ljubelj.

Komentar brez naslova

13:46, 12 junij 2009 .. Avtor Gost

To taborišče sem si ogledal na lastne oči in na spominskem kamnu ob krematoriju piše da je umrlo približno 75 ljudi v tem taborišču

 

Drugače pa hvala za informacije ki jih prej še nisem vedel