Moč človeškega uma

Proživljenjskost ali Zakaj si ne zaslužimo pridevnika "humani"

Na svojem blogu vedno promoviram življenje oz. se vsaj trudim to početi. Trudim se argumentirati vse razloge, ki govorijo v prid humanosti in vedenju ter mišljenju, ki je ZA življenje, ga poveličuje.

Ukvarjam se s psihologijo in prostovoljnim delom, nekoč bom plačana za to, da ljudem pomagam na raznovrstne načine, da zaščitim njihovo blagostanje in dobrobit, jim pomagam osmisliti življenje. In prav za to sem se odločila spisati sestavek o življenju, ne zgolj človeškem.

Ne podpiram smrtne kazni, ne zagovarjam evtanazije, niti splava. Ne jem mesa, ne pobijam živali. Zgodovina nas je namreč že mnogokrat opozorila, kako zelo se lahko tako igranje s človeškim življenjem izrodi. Najprej želimo usmrtiti kriminalce, tiste ki si domnevno želijo smrti in nezaželene otroke. Kam naprej? Bomo pobijali nesposobne za delo, duševno motene, depresivne. Ljudje smo namreč v vsej svoji veličini, ki nam jo prinaša moč uma, tako ignorantski, da si skoraj ne zaslužimo oznake humani. Nismo humani, nikoli nismo bili. A upam, da nekoč bomo.

Zavedam se vseh argumentov, s katerimi zagovarjamo smrt in nehumanost, tudi sama sem bila takšna. A sem si priznala, da sem lahko drugačna, boljša, bolj človeška.

Zavedam se, da sistem in institucije ne funkcionirajo, zavedam se, da nismo popolna bitja, nikakor pa ne morem sprejeti obnašanja, kakršnemu sem priča dandanes. Vidim mladino, ki ne ve, kaj je to holokavst, vidim manekenke, ki nosijo krzno, ker je lepo on ne vedo, kako so živali trpele, srečujem ljudi, ki se požvižgajo na brezdomce, mlade ženske, ki niso niti toliko odgovorne, da bi pomislile, v kaj se spuščajo s svojim življenjskim slogom. In vidim tudi ljudi, ki vse zanikajo, si zatiskajo oči in skušajo v to prepričati množice.

Ne zavedamo se, da smo krhki v svojem umu, da se radi obračamo proti vetru, tja, kjer bomo profitirali mi, ne glede na posledice, ki jih bodo utrpeli drugi. Nekoga bomo ubili, kar trpi, samomor bomo storili iz samopomilovanja, splavili, ker nismo dovolj zreli in na smrt obsodili sočloveka. Meso bomo jedli, ker je dobro in nujno potrebno, krzno nosili, ker je lepo, v cirkus hodili, kar je zabaven, izvajali teste na živlaih, da bi pomagali sebi in drugim... Pa saj nismo ljudje, smo bogovi!

Prav zato si prizadevam k večjemu zavedanju med ljudmi. Zavedajmo se tega, da je naša veličin človeška narava, ne izkoriščajmo je! Zavedajmo se svoje dobrote in je ne zanemarjajmo! Zavedajmo se vrednosti življenja, saj nam je podarjeno za kratek čas. Bodimo ponosni na naravo, saj smo vendar del nje!

Zame proživljenjskost pomeni tudi odgovornost. Za svoja dejanja in splošno vedenje. Vsa dejanja. Resnica ni prijetna, pa vendar vodi k lepši prihodnosti.

http://www.moonbattery.com/archives/holocaust_corpses.jpg

Proživljnjski bodimo, mar ni vendar življenje lepo?

Komentar brez naslova

21:09, 10 marec 2007 .. Avtor agapetos

Fino napisano! Ja, radi govorimo o humanosti, da smo ljudje, inteligentni in mnogo drugih samopoveličevalnih fraz. Pozabljamo, da imamo le potencial, da vse zgoraj našteto postanemo, ker dandanes to zagotovo nismo. Dandanes smo morilci, brezobzirni uničevalci, vojni hujskači, hinavci. Prav bi bilo, da se "človeštvo" že enkrat zave, kako sramotno globoko smo padli.

Proživljenjskost pomeni, da spoštujemo celotno Naravo, saj smo tudi mi del nje.

Memento vivere!

Komentar brez naslova

21:13, 10 marec 2007 .. Avtor BrinovaJagoda

Hvala z komentar!

Res je, imamo potencial, a ga ne izkoriščamo. Samo govorimo o njem. A vseeno ohranjam upanje v človeštvo. naj se širi dobra misel, korak za korakom.

Komentar brez naslova

22:18, 10 marec 2007 .. Avtor aljazek

Lepo si napisala svoje mnenje...vedno rad preberem tvoja sporočila, čeprav se s temle ne strinjam, toda utemeljila si svoje prepričanje.

"A sem si priznala, da sem lahko drugačna, boljša, bolj človeška.": tole me je precej zmotilo...mislim, da beseda človeški sploh ne more več predstavljati tisto kar si ti predstavljaš, ker takšen ideal, kot ga v mišljenju predstavljaš mislim, da ne dosega ravno dosti ljudi. Žalostno, sam jz izraz človeški uporabljam, ko vidim kakšno mučenje, umore, posilstva,... Upam, da razumeš ka sm hotu povedat.

Komentar brez naslova

22:26, 10 marec 2007 .. Avtor BrinovaJagoda

Hvala, Aljažek. Vem, da imava drugačna mnenja, pa vendar.

Morda se res zdi moje prepričanje utopično. Upam, da bomo idejo sporočila nekoč začeli jemati kot nekaj izvedljivega in dobrodošlega. Da bi dojeli, da se lahko spremenimo na boljše.

Lep večer.

Samo ponavljam

22:33, 10 marec 2007 .. Avtor regrat

za agapetosom:

"Proživljenjskost pomeni, da spoštujemo celotno Naravo, saj smo tudi mi del nje.

Memento vivere! "

Spoštujmo jo!!! To me vodi skozi vsak dan ... tudi s svojim blogom želim (vsaj delno) opozarjati na to.

BrinovaJagoda, vse dobro nocoj, jutri, pojutrišnjem ...

Alenka

Komentar brez naslova

22:42, 10 marec 2007 .. Avtor BrinovaJagoda

Hvala tudi tebi, Alenka.

Tvoj blog res izraža ljubezen do Narave. Predvsem pa opozarja koliko daril Narave smatramo za samoumevne. Opozarjaš, kako smo velikokrat slepi za vse lepote, ki nam jih narava ponuja.

Moč uma...

22:52, 10 marec 2007 .. Avtor Kopriva

...nam je Podarjena in na nas je, kako ga uporabljamo- v dobre ali zle namene.
Čas bi že bil, da Človeštvo Ta dar preneha zlorabljati in se "odpre" Naravi !
Lahko noč !

Človek je samo človek

13:20, 11 marec 2007 .. Avtor Luka - domača stran

Moje misli niso nič novega, a vseeno toliko da pristavim svoj lonček.
Človek v sebi nosi semena, ki bodo vzklila in obrodila sadove. Sadovi bodo povzročali trpljenje in bodo prinašali veselje. Sami se poskušamo odločati, katera semena bomo gnojili in katera škropili.
A kljub našemu trudu bodo nekatera semena zla vzklila in obrodila plodove trpljenja. Trpljenja drugih, bodisi ljudi, bodisi živali. Taka je naša usoda, taka je naša pot in taka je naša narava. Taka je Narava.
Žal moramo s tem živeti in s tem vedenjem trpeti. A lahko se borimo, sami delamo dobro in ne prispevamo k širitvi semen zla. Vendar pa moramo vedeti, da bo nekega dne, nekje ob potoku eden od nas nevede iz želje po olajšanju črevesne napetosti pognojil seme zla, voda potoka ga bo napajala in vsi bomo čutili posledice tega dejanja. Žal je tudi to Narava.

Kratko vprašanje

13:26, 11 marec 2007 .. Avtor Luka - domača stran

Samo še sledeče me zanima: "Je boljše ubiti enega pujska ali 10.000 mravelj? Kaj je manjše zlo?"
Razlaga: "Za meso v skrinji, na krožniku, moramo ubiti neko nič krivo žival. A tudi pri vzreji pšenice, koruze, ječmena, krompirja naši vrli pridelovalci naredijo pravi genocid na poljih. Pesticidi, fungicidi in ostala okolju prijazni dodatki so nič drugega kot strupi, mnogi od njih živčni in povzročajo smrti tistim malim, nič krivim žužkom. Pa ne bi ravno rekel da le-ti umrejo brez trpljenja, vsaj če se spomnim pogleda na pajka, ki ga vestna gospodinja pošprica s Pipsom ali BioKillom. Neomadeževane hrane ni že precej stoletij. Vse, kar jemo, je krvavo. Le da je nekaj bolj odkrito, nekaj bolj prikrito."

Komentar brez naslova

14:46, 11 marec 2007 .. Avtor desiree

"ne zagovarjam evtanazije, niti splava" - to velja v vseh obzirih?
Mislim, da se ne gre pri takih globljih vprašanjih za dokončna prepričanja, načela....nekje vmes ostaja človek pri teh "problemih" in dvomi, se sprašuje, tehta, gleda iz vseh zornih kotov in z izredno širokim razumevanjem, s širokimi obzorji.
A si kje pisala svoje bolj razširjeno stališče o tem? Si načela kje temo o tem?
Vem, da je bilo že veliko izrečenega glede tega, toda me še vedno zanima.

pozdrav,
ana

dvom

15:14, 11 marec 2007 .. Avtor orhideja

res je to v kar si prepričana Človeško z velimi Č-jem, ampak a ni temeljno, naravno, da se živali med seboj pobijajo, da ljudje uživamo meso, da pač delujemo po instintktih, potrebah, ki jih čutimo. Simbioza na krut način.

To, da evtanazija ni sprejemljiva se ne strinjam. Raje umrem mirno kot da trpim. Tudi drugim ne bi privoščila trpeče smrti - sem doživela na lastne oči, kako se človek bori za smrt (in ne, ne za življenje).

Spoštujem pa tvoje mišljenje. In lepo je, da razmišljajš na tak način. Tu je zajeta tvoja "dobrota" v celotnem pomenu besede.

Komentar brez naslova

15:22, 11 marec 2007 .. Avtor sunie

Jaz se strinjam z desiree, da so včasih takšna vprašanja nekoliko bolj kompleksna in ne moreš imeti popolnega prepričanja. Jaz sicer splava tudi ne zagovarjam (o evtanaziji pa še nisem razmišljala toliko, da bi se za kaj "odločila"), ampak potem moram vedno pomisliti na kakšen ekstremen primer ... recimo če bi bilo neko dekle posiljeno in bi zanosilo. Bi hotela takšnega otroka? Po mojem da ne, niti ni sama naredila ničesar narobe, da bi morala "trpeti nosečnost", čeprav bi lahko otroka na koncu oddala ... ampak potem je tu tudi še nerojeni otrok, ki pa ni nič kriv, da bi moral umreti. Ampak po drugi strani pa spet, če bi se rodil, kako bi bilo, ko bi vedel, da je njegov oče posilil njegovo mamo? Itd. Neskončen niz vprašanj, ki pač nimajo pravega odgovora "Ja" ali "ne" za splav ... pa vendar se mora nekoč nekdo odločit ...

No potem glede mesa ... jaz ga jem. Vem, da ni res nujno potrebno za preživetje, ampak kljub vsemu. Res je, da se ne strinjam z nehumanim načinom ubijanja živali na farmah in nenormalnih pogojih, v katerih ponekod živijo svoje bendo življenje, ki je namenjeno smao temu, d abo nekoč dalo meso ... ampak tukaj pač ne morem drugače, kot gledati na to, da je "vzreja živali" prišla z razvojem. Včasih so jih nehumano pobijali s puščicami v divjini, ko smo bili še sami bolj živali ... zdaj pa jih nehumano pobijamo v kletkah. Nekega dela živali ne moremo spraviti iz nas, pač. Samo da smo malo drugačne živali zdaj, ko gre za boj za hrano.
In ja, tudi gojenje zelenjave ni vedno "živeti z naravo", ampak prej posegati v njo=)

Pa še glede poskusov na živalih ... tu je spet tako, da se načeloma ne strinjam s tem, ampak ... kaj če tega ne bi počeli? Koliko ljudi bi še umrlo? Ja, mogoče bi bilo to pač "naravno", ampak ... ali hočemo to? Kaj če bi imela jaz neko bolezen, za katero so odkrili zdravilo v npr. zadnjih dvajsetih letih, s poskusi na živalih ... Bi še vendo raje videla, da poskusov ne bi delali in posledično tudi ne bi iznašli zdravila? Hm, verjetno ne.

Sicer pa ja .... res je ... humanosti primanjkuje. Kakršnekoli že.

Komentar brez naslova

16:01, 11 marec 2007 .. Avtor BrinovaJagoda

@ Kopriva: Vesela sem, da si uporabila besedo moč uma. Prav v tem se skriva naša moč, moč človeštva kot vrste. le da jo mi izrabljamo na grozljiv način.

@ Luka: Res je, tudi mravljice trpijo, ko jih pobijamo. Samo zato, ker smo se odločili, da nekatere živali bolečine ne čutijo oz. so manj vredne. Vseeno pa lahko vsaj za zadeve, na katere imamo vpliv, nekaj storimo. Ni res? Seveda pa se je najlažje sprijazniti, da taka je Narava in pika. Narava niso klavnice, narava niso cirkusi!

@ desiree: Da, to velja v vseh ozirih. Tudi sama sem razmišljala o nekaterih kompleksnih pogledih na to, a sem ugotovila oz. prišla do zaključka, da je življenje še vedno najvišja vrednota. Svoje mnenje pa sem izrazila ravno v tem prispevku. V vsaki besedi se skriva.

@ orhideja: Klavnice ne bodo nikoli simbiotične. Pomembno je, da se zavedamo, da imamo nekaj več od živali - um, možnost razmišljanja. Mi ga uporabljamo za gradnjo strojev za ubijanje, pasti, klavnice. Ne, ni nujno jesti mesa, ni nujno nositi plaščev iz krzna. Če smo že napredovali, zakaj ne bi na bolj human način uresničevali svoje sanje? Ker je lažje tako, kot je sedaj.
Evtanazija se res zdi kot lahka odločitev. Vendar sem temu namenila kar nekaj let razmisleka. Sama ne bi vzela življenja za nobeno ceno. V končni fazi tudi to ni naravno, če navedem argument, ki je najpogostejši v teh komentarjih.

@ sunie: Tudi otrok, spočet med posilstvom ima pravico do življenja. Mar ve, kako je bil spočet? A dejstvo je, da je takšno grozljivo dejanje spočelo življenje. Mi pa se vedno nekako trudimo to življenje razvrednotiti, ga odpisati, še preden ima priložnost zasijati v vsem svojem žaru. Zakaj ne bi te energije usmerjali v kaj bolj produktivnega, v kaj lepšega, v to, da bi temu bitju omogočili in podarili priložnost spoznati svetlo plat življenja.
Živali za prehrambeno industrijo povsod ubijajo nehumano. Klavnice nikoli ne bodo humane, ker je to praktično nemogoče. Si že videla pujska ali pa kravico, ki v klavnici joče? V tem ne vidim nobenega razvoja, pač pa nazadovanje oz. stranpot človeške evolucije.
Lažje pa je seveda verjeti, da je to v nas. Saj tudi je, ampak ne vidim razloga, zakaj bi dali vse, da bi našo klavsko naravo izživeli. Vsi smo zverine, le da nekateri to vidijo kot nekaj dobrega, drugi se trudimo biti drugačni.
Poskusi na živalih so nekaj najbolj tragičnega v našem procesu razvoja. In ja, raje umrem, kakor da bi na stotine živali trpelo, ko bi na njih preizkušali kemikalije. Zakaj jih ne preizkušajo na ljudjeh, ki se za to lahko prostovoljno odločijo? ker vedo, da je v tisti fazi preprarat še tako nevaren, da bi tudi ljudem skoraj zagotovo škodil. In tudi ko končajo s poskusi na živalih, je zdravila še vedno treba preizkusiti tudi na ljudeh. O drugačnih načinih zdravljenja pa tu ne bom izgubljala besed.

Vidim sprenevedanje. Vendar po svoje razumem vse argumente, ki ne govorijo v prid mojemu prispevku. A že sleherna misel v drugačno smer lahko spremeni marsikaj na bolje. Že ena misel, ki jo namenimo živalim, ki umirajo zaradi "napredka", lahko spremeni vsaj katerega človeka, da se bo zavedel, kakšen absurd je to - napredek na račun klanja.

@BrinovaJagoda

17:33, 11 marec 2007 .. Avtor agapetos

@BrinovaJagoda, resnično sem ponosen nate in na tvoje razmišljanje v zgornjem odgovoru. Vesel sem tudi, da se te je dotaknil "tisti" dokumentarec. Tudi jaz raje trpim, kot da bi zaradi _moje_ bolezni na nedolžnih živalih izvajali teste! Kako bi se počutili mi, če bi se z neba spustili neki izredno napredni vesoljci, ki bi se jim _mi_ zdeli primitivni in bi na _nas_ začeli izvajati eksperimente? Vedno obstajajo prijaznejše alternative! Kot zanimivost naj povem, da so v ayurvedi (tradicionalni indijski medicini) zdravilci medicinske poizkuse izvajali vedno na _sebi_, nikoli na živalih in drugih bitjih. In da, ayurveda je, brez krutih eksperimentov, izredno uspešna - tudi pri zdravljenju bolezni pri katerih sodobna medicina odpove.

Uredil/a je agapetos , 11 March 2007 ob 17:36

Komentar brez naslova

17:48, 11 marec 2007 .. Avtor sunie

Ampak saj s svojim "eksperimentiranjem" za iskanje zdravila pomagamo tudi živalim ... koliko živali bi sice rtrpelo, če jim ne bi pomagali veterinarji s svojimi zdravili

navsezadnje, če ne bi hotel, da živali trpijo, bi moral dejansko postati vegan. Pa je tukaj kdo, ki ne je ničesar drugega, kot smao to, kar "narava sama ponudi"?=) Sigurno jeste jajca in pijete mleko. Sigurno jeste med.

Komentar brez naslova

18:18, 11 marec 2007 .. Avtor BrinovaJagoda

Kot rečeno. Če se bolje počutite v svoji koži z opravičevanjem svojih dejanj, kar. Vendar to tudi pomeni, da se zadevi namenili misel ali dve. :)

@ Agapetos: Hvala! Saj me poznaš in mojo ljubezen do vsega živega.

Uredil/a je BrinovaJagoda , 11 March 2007 ob 18:19

BrinoviJagodi

18:28, 11 marec 2007 .. Avtor Luka - domača stran

Premišljeni odgovori, ni kaj. Vseeno pa nekaj vprašanj z področij, ki so jih odprli drugi... Kaj je bolj pomembno kvaliteta ali kvantiteta življenja? Kaj je bolj pomembno, biti ujetnik ali biti svoboden? O tem veliko pišeš, zato zanimivo, da si danes zavzela drugačno stališče.
Sprašuješ se, ali se ljudje igramo boga. A hkrati si se sama odločila za poboj nižjih bitij, da bi ohranila višja, s čimer si dala nekomu prednost pred življenjem in hkrati razdelila svet na razrede. Se s tem igraš boga?
V naravi vlada red. In narava se prilagaja. Človek jo s svojimi posegi spreminja in ona se prilagaja. Vrste izumirajo, a vrste so izumirale ves čas. Ohranjanje vrst je morda hujša napaka kot pa njihov izbris.
Še enkrat vsem, ki to berejo - svet ni črno-bel. Če že barv v njem ne vidite, zaznajte vsaj nianse sive. Ne slepite se, da s svojim načinom življenja ne škodujete drugim. Res pa je, da nam to ne da nobene pravice prekomernega mučenja, ubijanja. Smo samo ljudje. A nikjer ne piše, da moramo biti živali. Prav je, da se opozarja na svinjarije, ki se dogajajo. Prav je, da se o tem govori. A tudi prav je, da ločimo nujno zlo od svinjarije. In prav je, da si priznamo, kakšne posledice imajo naša dejanja. Vegetarijanstvo ni zločin, a tudi mesojedstvo ni. Tako eni kot drugi imamo na vesti kri drugih bitij. Prav bi bilo, če bi se to javno priznalo. to je vse. Oglaševanje da zaradi zelenjavne industrije živali ne trpijo me sili na kozlanje. Na svojem blogu govoriš o tem, da moramo naša dejanja videti, čeprav bi jih radi skrili. Zakaj si torej zatiskaš oči? Zakaj svoja dejanja opravičuješ?
Aja, še enkrat, še tu - ne napadam tebe, ne drugih. Cenim tvoje delo in tvoj odprt um. Zato ti želim tu pokazati še drugo plat medalje. Rad bi, da o tem razmisliš in svoje besede prilagodiš resnici.

Komentar brez naslova

18:30, 11 marec 2007 .. Avtor sunie

Ne, jaz vem, da ni prav, predvsem ne s stališča živali. Ampak, kot sem že rekla, ima vsaka stvar dva pola ... in se tu zelo težko opredelim. Kljub temu da LJUBIM živali, enostavno ne morem spregledati enega argumenta pred drugim ... ne vem=) Čeprav, v osnovi se zdi narobe. Ampak če je to narobe, potem se zamajejo temelji celotnega razvoja ... in bi bilo najboljše, d abi ostali praljudje. Ali pa tudi ne, ker so bili na nek način že vseeno ljudje ... potemtakem bi morali ostati kar opice, da bi bilo vse dobro in prav. :)
Nisi pa odgovorila, kako je glede jajc in mleka in medu =P

p.s.: Luka, dobro si napisal, se povsem strinjam :)

Uredil/a je sunie , 11 March 2007 ob 18:31

Komentar brez naslova

18:38, 11 marec 2007 .. Avtor Gost

Luka je pogledal v mojo bučo - nevede ;) in napisal na način, kot si vse to tudi sama razlagam.
Sicer sem seveda želela napisat še s svojimi besedami razmišljanja in poglede na ta vprašanja, toda momentalno nimam ne časa, ne energije :) Se pa še javim.

ameli-desiree

ana

Pozdrav

18:38, 11 marec 2007 .. Avtor delfin

Ko gledam te slike in včasih tudi na televiziji si nemorem predstavljati da se to res dogaja.Ampak žal se zato si samo želim,da bi čim več ljudi imelo takšne misli kot jih imaš ti.
Kajti nevem kaj žene ljudi ,da se dogajajo takšne stvari.

LP.Delfin

Komentar brez naslova

19:43, 11 marec 2007 .. Avtor BrinovaJagoda

@ Sunie: Podobno sem že zapisala. Ješ meso, med, zelenjavo. Kaj je bolje - da nadaljuješ s tem in dovoljuješ, da zaradi tega umirajo pujski, kravice, žužki in gosenice, ali pa vsaj v polovični meri prispevaš a koncu morije?

@ Luka: Vem, da pri nekaterih butam z glavo v steno, s čimer sem se tudi sprijaznila. Vseeno pa stojim in bom vedno stala za svojimi prepričanji in ne bom dovolila, da zaradi moje razvajenosti in ozkih pogledov na svet umirajo nedolžna bitja. Lahko mi pod nos mečeš žuželke, ne moreš pa mimo dejstva, da zaradi tebe in tebi podobnih umira bistveno več nedolžnih bitij. Tudi v eksperimentih.
Glede na tvoj življenjski slog niti ne pričakujem drugačnega mišljenja, vsekakor pa ne bom sprejela tvojih napadov name in meni podobne. Če ti gremo vegeterjanci na kozlanje, kozlaj. Če me imaš za morilko, me imej. Jaz v sebi vem, kaj delam, vem za kaj se zavzemam in vem, da nisem slepa. Vem, da zaradi mene umirajo žuželke. Tudi ti veš, da zaradi tebe umirajo pujski, pa glede tega ne storiš nič. To celo zagovarjaš.

@ desiree: Kot sem napisala že zgoraj.

@ delfin: Hvala za spodbudne besede. Lepo je videti, da vsak nekateri prispevek dojemajo kot navdih. :)

Fajn

20:46, 11 marec 2007 .. Avtor Ustvarjalnost

prispevek Brinova Jagoda, s katerim se strinjam.
Men gredo pa na kozlanje človeški izgovori...Čemu sploh izgovori? Smo svobodni in vsak se odloča po svoji vesti! Zakaj že potem izgovori in opravičevanja?
Zaradi naših zlorab narave trpimo sami in trpi naša okolica in namesto, da bi prenehali zlorabljati iščemo celo"raziskovalno znanstvena" opravičila-bedni smo...

lp, Ines

Uredil/a je Ustvarjalnost , 11 March 2007 ob 21:06

Komentar brez naslova

21:00, 11 marec 2007 .. Avtor BrinovaJagoda

Hvala, Ines! Vlivaš upanje!

Lep večer ti želim!

Dragi kovači

21:15, 11 marec 2007 .. Avtor agapetos

Tako nekako se filozofira s kladivom - ali bolje rečeno, s kladivcem, ki ima ambicije postati kladivo. Kladivo ni bilo nikoli zelo premišljeno orodje, kajne dragi kovači? Z njim udrihaš po resnici sosednjega kovača, dokler ni vse ravno, črno-belo, bi se reklo. Vprašanj je veliko, a kaj ko umu vlada mežikajoči kovač, ki se hitro zadovolji s skovanimi odgovori, sploščeno ″resnico″.

Kdor bi rad kozlal, naj kozla. Če radi jeste meso, ga jejte še naprej. Vegetarijanci ostanite vegetarijanci. Masturbatorji pa naj še naprej žulijo svoj debatni prepucij. Zakaj se pojavljajo tako žolčne debate, ko pa je vse tako simbiotično. Ali ni življenje lepo? Res vam pravim, življenje je lepo z zrezkom na mizi ali pa s solato na vilicah. Sedaj ti ješ zrezek, naslednjič bo zrezek jedel tebe. Tudi rastlinice pridejo na svoj račun, ko iz naše gomile črpajo slastne hranilne snovi. Ne, mesojedstvo res ni zločin - za živali; konec koncev, lev nima proste izbire. Če bo ujel in pojedel antilopo, bo živel, če je ne bo, bo shiral in umrl. Lev je žival in zanj skrbi Narava. Kaj pa človek, ali človek ima izbiro? Za vas, dragi kovači, ne bom dajal roke v vašo žerjavico, a če me ne muči demenca, lahko trdim, da se trudim biti človek in ljudje imajo izbiro. Torej, da ponovim: živali nimajo izbire, ker jih primarno vodijo instinkti, ljudje pa imajo izbiro, ker so sposobni višjih miselnih funkcij. Če se imate za živali, vam je seveda oproščeno - moj pes Brin pravi, da enemu od vas rade volje odstopi del svojega pesjaka (za bolhe ne garantiram). Človeku, ki je sposoben doumeti dobro in slabo, ni mogoče oprostiti; kaj šele tistim živalim, ki se pretvarjajo, da so ljudje, ker pač preberejo knjigo ali dve in mislijo, da se avtomatsko kvalificirajo!

@Luka: ″Kaj je bolj pomembno kvaliteta ali kvantiteta življenja?″

odg.: Zame je kvaliteta, vendar naj pojasnim, da kvalitete ne enačim z udobjem. Pravzaprav sta kvaliteta življenja in udobje dve različni stvari. Kvaliteta življenja zahteva samožrtvovanje hedonizma, udobje pa pomeni vdajanje hedonizmu.

@Luka: ″Kaj je bolj pomembno, biti ujetnik ali biti svoboden? O tem veliko pišeš, zato zanimivo, da si danes zavzela drugačno stališče.″

odg.: Karmična svoboda, ki ni enaka s svobodo odločanja ali svobodo, da počneš kar te je volja. Mislim, da se prispevek @BJ dobro ujema s karmično svobodo ali vsaj teženju k njej, hkrati pa se ogiba prosto po prešernu odnosu.

@Luka: ″Sprašuješ se, ali se ljudje igramo boga. A hkrati si se sama odločila za poboj nižjih bitij, da bi ohranila višja, s čimer si dala nekomu prednost pred življenjem in hkrati razdelila svet na razrede.″

odg.: Dragi Luka, svet (oz. kozmos) JE razdeljen na razrede! Prav ti razredi so sestavni del mehanizma zakona karme. To ti govorim zato, ker praviš, da se ukvarjaš z duhovnostjo. Višje kot si na lestvi, večja je tvoja odgovornost. Prav zato je vegetarijanstvo bolj smiselno (karmično gledano - v drugih pogledih me sploh ne zanima!) kot pa mesojedstvo. Solata in hkrati žuželke, ki umrejo v pridelavi, ima(jo) vsekakor manjšo karmično vrednost kot pa pujsek ali kravica. O, dobro se zavedam, da tudi moja zelenjava ni brez krvi. Z vsakim grižljajem se tega zaveda in če bi mi kdo ponudil možnost, da bi živel od zraka, bi jo takoj vzel. Po hrani, ki jo jem ne hlepim. Vsakič, ko se mi začnejo cediti sline, se ustavim in se v srcu zahvalim za vsak grižljaj, ki ga zaužijem. Medtem, ko mesojedci zagovarjajo svojo nemoč in se sklicujejo na brezizhodnost stvarnosti, sam raje zavzema drugačen pristop. Če že moram jesti, naj se moje hrane držim čim manj karme. Dandanes je več zavednih vegetarijancev kot v preteklosti. Skupni cilj tistih vegetarijancev, ki to niso zaradi ″zdrave prehrane″, je doseči kritično maso. Pri temu vsak posameznik šteje. Drugače mi je pa malo mar, ali si vegetarijanec ali pa mesojedec. Konec koncev boš imel ti večji kup karmičnih dolgov, ki jih boš moral odplačati.

Morda se komu zdim blazen v svojem nenehno govorjenju o tej zakleti karmi. A po pravici povedano sta mi v življenju pomembni le dve reči: duhovna evolucija in lajšanje trpljenja bitij, ki jih srečam v življenju, četudi to pomeni močna brca v rit.

* * * * *

Dragi Bog, naj bom zadnji na svetu, ki bo dosegel razsvetljenje; daj mi moč, da v nesrečna in strta srca natrosim upanje in mir, četudi bom moral pri tem jaz trpeti!

Uredil/a je agapetos , 11 March 2007 ob 21:20

Komentar brez naslova

22:05, 11 marec 2007 .. Avtor BrinovaJagoda

Hvala, Agapetos! Ne samo za komentar. Hvala za tvojo podporo, za energijo, ki mi jo daješ in vse, kar si me naučil o Naravi!

Agapetos

22:51, 11 marec 2007 .. Avtor Gost

saj lahko živiš od zraka.

Prana? Verjetno si že slišal zanjo.

@Gost

23:06, 11 marec 2007 .. Avtor agapetos

Tega praničnega koncepta se dobro zavedam, kot se tudi zavedam, da še nisem na tako zelo visoki stopnji razvoja, da bi mi to uspelo. Za "Prana Siddhi" je potrebno višja zavest kot si večina misli.

Komentar brez naslova

00:04, 12 marec 2007 .. Avtor desiree

no, tu moram le dodati sledeče: da se ne bi preveč hitro sodilo in mislilo povsem napačno. vsekakor nisem med tistimi, ki bi pljuvali po tebi in se zgražali. ne, tako ne mislim, govorim o rdeči niti, ki jo je navedel luka.
verjetno je vsak zdrave pameti človek vesel takih vpisov, ker vsekakor izžarevajo eno veliko pozitivko, toda seveda ostajam pri svojih pogledih (in ne prepričanjih) na svet....in vzpodbujam moder pristop, realistično - filozofsko dvomeč do vseh komplexnejših vprašanj, ki zadevajo naša življenja. osebno pa pač nimam rada moraliziranja in poudarjanja etičnosti, mi je pa vsekakor blizu prizadevanje za boljše življenje na tem planetu.

lp,
ana

Sem odlašala s komentarjem,

15:09, 12 marec 2007 .. Avtor Lucija07

in se spraševala, če se naj sploh vključim. Kot sem to že nekajkrat naglasila, moram reči, da imaš izjemno izrazno moč... Poleg tega tudi argumentirano poveš, kar misliš, kar mi je všeč...
Pred petnajstimi meseci sem preživela srčni infarkt. Bila sem že na drugi strani... Vendar sem ostala tukaj, ker očitno še nisem rekla zadnje besede in naredila tistega, za kar sem se rodila v to življenje. Postavljena sem bila pred dejstvo - ali bom spremenila način svojega življenja, ali bom umrla. Odločila sem se za življenje in zdaj "garam"... Ni lahko, je pa osrečujoče postavljati na novo. In novo, tisto ki prihaja iz globine mene, je drugačno, je v popolnem nasprotju tistemu, s katerim sem živela svojih 45 let.
Da ne dolgovezim - rada bi rekla, da ni nikoli prepozno, da se začnemo spreminjati, da SPREGLEDAMO, da začnemo sprejemati Mater Naravo kot tisto vrhovno Mater, h kateri se obračamo. Da že sama misel v drugo smer, rojeva rezultate... Trdno verjamem, da nam telo (fizični del njega) samo pove, kaj hoče. Če si v svoji prestižnosti dovolimo, da mu prisluhnemo... Življenje je čisto enostavno, ko ga enkrat začnemo razumevati... Ne odlašajmo do nekih bridkih momentov. Vedno je tisti trenutek ZDAJ, da začnemo drugače...
In še tole: Ni vezano na moj infarkt. Je vezano na umiranje mojega očeta. V očeh totalno neprebujenih smrtnikov je bilo njegovo odhajanje eno samo trpljenje. Umiral je po raku na črevesju, z metastazami na jetrih in pljučih. Po mnenju zagovornikov evtanazije, zrel zanjo. (Moram reči, da sem tudi sama zagovarjala to dejanje, do takrat). Kakšna napaka. Kakšna zmota. Njegovo umiranje je bilo zveličavno, njegovo trpljenje ga je čistilo in osrečevalo. Njegovo telo je dobesedno razpadalo, in z vsako razblinjeno celico je bila njegova duša bogatejša, lepša... Z besedami vzetimi iz rimokatoliškega besednjaka - s tem, ko je preživljal pekel, si je utiral pot v nebesa. Ko je zaspal, je bil čudovit. Opran. Najlepši. Odšel je pomirjen.

In samo ta stavek še dodam - od takrat vem, da je tovrstno trpljenje, ki ga gledajo/mo svojci imaginarno, odraz nekih norm, ki so nam jih vcepili... Da je trpljenje kot takšno izraz obupa, žalosti..., za tiste, ki ostajajo/mo... in niti pod točko razno ne bi nikoli več zagovarjala evtanazije.

Sicer pa BrinovaJagoda, čudovit prispevek.

Komentar brez naslova

16:15, 12 marec 2007 .. Avtor BrinovaJagoda

@ Desiree: Hvala za te besede. Tvojih besed nisem dojela kot napad, brez skrbi. :) Seveda pa "moram" braniti svoje stališče. Kot ga tudi ostali. Hvala za lepe besede.

@ Lucija07: Ne moreš si predstavljati, koliko volje in upanja si mi vlila s temi besedami. Vedno z veseljem sprejemam osebne izkušnje in jim prisluhnem. Vesela sem tudi, ko slišim, da je nekdo naredil tisti korak in se začel dejansko spreminjati. Spreminjati! In da, res je pravi trenutek sedaj. Hvala tudi, da si delila mnenje o evtanaziji.
Hvala še enkrat in lep dan vama želim!

...

18:46, 12 marec 2007 .. Avtor Gost

...vse lepo in prav...ampak...dokler bo prevladujoča paradigma percepcije "žive in nežive" narave antropocentrizem...bo stanje status quo...na žalost...tistih, ki se "znajdejo" na baconovsko-kartezijanskem tnalu objektivizacije...kot inferiorni "artikel"...resurs...vedno in povsod...na razpolago za "alfo in omego"...Homo Sapiens Sapiens-a...NA ŽALOST...

Pozdravljam tvojo "mar"...

...beds are (still) burning...

...

21:32, 13 marec 2007 .. Avtor tritogeneja

Sama sem proti evtanaziji, proti splavu, proti smrtni kazni ... proti vsakršnemu nasilju nad človeškimi bitji ...

Nisem pa še sposobna reči ne hrani živalskega izvora ... morda kdaj v bližnji prihodnosti.
Če živiš v taki povprečni vaški familiji kot jaz, se je mesni hrani skoraj nemogoče izogniti (ok, vem - samo še en izgovor).
Do sedaj mi je uspelo eliminirati tipična nedeljska kosila (z vsemi pečenkami in govejimi juhami vred) z mojega menija in že se mi zdi, da sem naredila en ogromen korak.:)

Je pa sedaj že dejansko redka priložnost, da ne bi razmišljala o mesu kot o delu nekega nekdaj živega bitja ...
To me muči ...
... ampak v resnici bo treba še vse drugo kot obilo močne volje, da bi se tej hrani docela odpovedala ...

lepo bodi!
pa pa
A daughter of Eve

Uredil/a je tritogeneja , 13 March 2007 ob 21:32

sedaj sem pa jaz na vrsti

17:23, 29 marec 2007 .. Avtor jasmy

no, sedaj bi pa še jaz pristavila lonček;

- moje stališče glede krznarske industrije in poskusih je tako: OGABNI SO!! kako lahko to neprizadeto delajo, kako lahko ponoči mirno spijo, ko pa potisnejo podlasici (ki bo dala krzno) eno elektrodo v zadnjico, drugo v usta in skozi spustijo več tisoč voltov?? kako bi se počutili, če bi to naredil kdo na njih!!?? BrinovaJagoda, glede tega se s tabo popolnoma strinjam

- pa smo prišli do splava, kjer je pa moje stališče tako: odločitev, ali je splav primerno dejanje ali ni, je popolnoma odvisno od okoliščin, v katerih je otrok spočet. če bi hotela splaviti npr. 14-letna punca, ki je imela zavestno spolen odnos z 17-letnim fantom in zavestno nista uporabila kondoma, je splav popolnoma nedopusten in nagnusen.
če pa se je zgodil 14-letni punci to, da jo je pijan OČE (ne očim) posilil in oplodil, pa tega pozneje, ko je trezen, ne prizna, potem se mi zdo splav upravičeno dejanje. ker če pomislimo: kakšno življenje pa je to, življenje z Downovim sindromom (katerega ima otrok v večino primerih, ko se spočne otrok v krvnem sorodstvu)? veremite mi, tako življenje ni prijetno ne za starše svojce, kako grozljivo je šele za otroka samega (imam sestrično z Downovim sindromom, zato mi lahko verjamete, da vem, kako je to). tu je še en primer upravičenega splava: sestra se močno zameri bratu, ta pa se odloči, da ji bo vrnil, in jo "za kazen" posili. punca zanosi. spet primer genetskih okvar, ki so tako hude, da takemu življenju že težko rečemo življenje.
vem, da sta oba primera bizarna, a take stvari so zelo pogotse v svetu.

- potem je tukaj evtanazija: res, da sem še mlada, da bi se glede tega opredelila, a vendar, imam pa že neko svoje mnenje. zakaj bi človek, ki umira v smrtnih mukah in ve, da samo še čaka na smrt, da mu ni pomoči, trpel, ko pa lahko to mirno zaključimo. z injekcijo je smrt lepa: zaspiš. brez kakšnih elektrošokov, odpiranja prsnega koša in podobnih stvari, ki samo odlašajo neizbežno.

torej, to je moje mnenje. BrinovaJagoda, sicer pa mi je vešč to, da imaš še upanje v ta svet, da se še lahko poboljšamo... take ljudi svet potrebuje.

lp
jasmy ---> Kristina

Uredil/a je jasmy , 29 March 2007 ob 17:25