USA 1 - BOING - četrtek 25 oktober 2007, 10:45

Torej, lep pozdrav iz čez luže. Dobesedno.

Sem na 36000 feet oz. okoli 10000 m nad atlantskim oceanom. Rahlo nas trese, nekako se bližamo oz. letimo ob vzhodni ameriški obali, ravno kar smo mimo St, johns otoka (oz. vzhodne Kanade).

In za moje preljube prijatelje, ki že nestrpno čakajo novice. Letim z Boingom 747-400, super letalo. Razporeditev sedežev v economy razredu je 3 -4 -3. Prvi klas raje nism pogledala. Sedeži so takšni kot na kakšni adriji. Sedim na sredini ob prehodu in imam neizmerno srečo, da zraven mene ni nobenega. Tako smo se z nemškim parom poleg dogovorili, da bo ta sedež za odlagat zadeve, kar je enkratno.  Joj malica…. Kako je bila dobra. Losos z pašto, ena zanimiva solatka (MAMI, NI BLO KISA NOTR). Kruhek, jogurtek, čokoladna kremca, in čajček za povrhu. MMMMMM. Da se ti želodček nasmeji. 

Polet v Paris je bil tud zanimiv. En kup prepotentnega folka, ki so z agencijo šli nekam, menda tud v Ameriko, sam ne pa pol v Atlanto. No vglavnem, na letališču vidim par, ki imata s sabo 3 otroke. Mali še ne govori ornk, punčki pa nista ble e5 let stare. In po naklučju sedijo na letalu zraven mene. Regional ima namreč letalo za okoli 70 ljudi, kar pomeni da je na eni strani ena vrsta in na drugi dve. No ta družina me vedno bolj fascinira. Govorijo namreč francosko in slovensko, kar velja tudi za otroke. In tamali se nekaj časa zabava na mami in atu, potem pa zapazi mene. Čisto nedolžno, počasi pride do mene in še preden se ornk zavem, mi sedi na nogah in z glavo buta v mene in se drgne z noskom. Zabavala sma se skoraj dobre pol ure, starša sta pa tud mela malo mira oz. sestrici sta mele mal starša zase. Za zadno fascinacijo pa mi povedo, kam gredo. In kam mislite.  Nikol ne uganete…. V SENEGAL. Vsaka jim čast. Res. Na letališču v Parizu se poslovim od njih, še pomaham tamalemu, ki šarmira deklico za pultom informacij in odlaufam na avtobus. Imam natanko 10 min do boardinga na Boing in pol letališča za prevozit. Kaj si ja nor. Iz enga konca Celja pridem prej na drug konc ko pa tu letalo. No, prispem in morem čakat v vrsti 20 min, grem še čez eno kontrolo in končno na tej veliki jekleni ptici.  Pogledala sem film Pirati s Karibov, zdaj gledam Oceans 13, nasploh tale let kr mine. Spodaj prilagam še slikce mojega bojngiča . 

No, in sem na ptici.  Smo nekje na tričetrt poti.  Da vam še dam malce podatkov: 879 km/h je trenutna hitrost, višina 10972 m nad mojrem, temperatura pa tokrat toplih -49 stopinj celzija ; 3.44 h je še do konca, prevozili smo pa že 3897 km od  Pariza, trenutno letimo nekje na geografski višini Halifaxa (Kanada) in Bostona (USA), vendar smo kake 600 km (po moji oceni) še notr v Atlantiki, 1815 km mamo še pa do konca.

Se  javljam spet iz Atlante.

p.s. uspešno prispeli, slike jutri zjutraj (po našem) ;)

četrtek 25 oktober 2007 - superfajn

najprej, svaka čast, da lahko pišeš na letalu. jaz se namreč takrat ukvarjam z zobmi in podobnimi težavami heheheh. spremljala bom tvojo pot. uživaj kolikor se le da.

pa srečno

petek 26 oktober 2007 - polet

Nedolgo nazaj sem tudi sam bil na Pariškem letališču. Tudi sam se rabil 45 min, da sem prepešačil iz terminala C do D. Sem potem preveril velikost na wikipediji in je drugo največje letališče v Evropi.

In ta fotka 747ke, skoraj podobna moji :D

Prijetno potovanje še naprej.