eDnevnik
  
FerroMonaDe

FerroMonaDe


Drsenje skozi čas29. 01. 2008

Nežno drsiš mi s prsti čez telo
o, to nebeško je lepo.
Potem zaideš v nedrje moje
in odziv ti pove, da vse to je tvoje.

Z jezikom dotakneš se vrata,
pritisneš poljub mi na ustne...
Oba srčka zdaj vztrepetata,
uživaš da le dotikaš se mene.

Hrepeneče polziš tja do popka
nižje in nižje gre tvoja roka.
Vračam ti nežnost, nekdo zdaj te čaka
le pogumno potrkaj na vrata.


Počasi z dlanmi ti drsim čez telo,
Čez prsa, po zadnjici malce trdo,
Mi strast ne pusti le nežnih dotikov,
Poljubim te strastno v omami jezikov ...

Prižgala ljubezni si ogenj, vzbúri...
Strast, ki telesa hormone mi žge.
Trkam pogumno, močno ti na duri,
Spusti me vase, a tudi v srce ...

Ljubi moj, ah zdaj že želim te!
Nežno prodiraš v moje telo.
Odprl si vrata, čutim vse
in skupaj počasi drsiva v meglo.

Prežema me strast,
telo že drhti in se dviga;
ogenj plamti, ne - zdaj že žari in zažiga
in skupaj drviva v opojno to slast.

Vrhunec naslade naju omami ...
skupaj žariva in si podariva
nežne občutke, roka na rami ...
zdaj čas je, da se umiriva.

@
Miška & Weirdness



 Placebo - This Picture

(Objavljeno: Sposojena poezija)
Napiši komentar


Sporočilo 51 od 116
Prejšnja stran | Naslednja stran



Drugi svet - slovenski blogerski casopis


Druge povezave:

Avtor vsebine tega eDnevnika je FerroMonaDe.
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik