Nekateri starši so res obsedeni s tem, da svoje otroke že zelo zgodaj prijavijo v vse tečaje tujih jezikov in glasbenih inštrumentov.
Najdejo pa se tudi taki friki ...
Tale video sem danes dobila po e-pošti.
Saj ne rečem - lepo je od staršev, da se zanimajo za intelektualni razvoj svojih otrok in da jim nudijo možnost, da se že kmalu naučijo česa novega - vendar ne, da imajo že pri štirih letih tako natrpan urnik kot povprečna pop zvezda!
Svoje otroštvo sem preživela večinoma v igrah, dolgih potepih po vasi ter z domačimi živalmi, poslušanju pravljic in petju pesmic skupaj s starim atom, pa sem čisto srečna oseba povsem zadostnih intelektualnih sposobnosti (no, vedno bi lahko bilo bolje).
Sama imam primer videti izjemno srečne otroke, ki odraščajo brez vseh mogočih tečajev v povsem zadovoljne odrasle osebe, ki jim ne manjka zdravega razuma, na drugi strani pa vidim malčke, ki težijo k ugajanju staršev in doseganju dobrih rezultatov v vseh 15 tujih jezikih in 8 inštrumentih!!!! Saj ne rečem, da posplošujem, toda takšne so moje izkušnje.
Svojim otrokom česa takega zanesljivo ne privoščim! Zakaj bi moral otrok izživeti sanje svojih staršev!?
Naj imajo tistih nekaj let brezskrbnega otroštva - tako in tako jih bo sistem zelo kmalu posrkal v svoj svet.
Če bo šlo tako naprej ... res ne vem, kje se bo končalo. Pomemben je le še napredek, nizanje enega akademskega naziva na drugega in kariera.
Za družino ne ostaja več časa ... Starši se vse manj vidijo s svojimi otroki - eni cele dneve v šoli, drugi na delovnem mestu! In potem se še sprašujemo, zakaj odtujenost doma in zakaj toliko depresivnih in nesrečnih ljudi.
Žal mi je za vse tiste otroke, ki tega nimajo več možnosti početi ...
Komentar brez naslova
Se strinjam, da je grozljivo, v kaj starši silijo svoje otroke, da bi izživeli svoje sanje.
Stvari dobi resno perspektivo, ko vidiš na televiziji dokumentarec o otroku s kvadratki na trebuhu, ker ga starši "silijo" v bodibilding, ali pa male ameriške misice, kjer pet letna punčka deluje kot umetna barbika v naravni velikosti.
Grozljivo.
Michael Jackson je lep primer, kaj lahko dejansko nastane iz otroka, ki nima otroštva.
Lp Sebastjan
Komentar brez naslova
Ponavadi je tako, da tisti starši, ki ženejo otroka, da bi dosegel neke vrhunske uspehe, to delajo zato, ker njim ni uspelo doseči željenega v njihovem otroštvu in potem skozi svoje otroke doživljajo ta uspeh, ki ga sami niso.
Drugo je, da smo danes torpedirani z raznoraznimi besedičenji o tem, da je treba biti uspešen, da je treba znati čimveč, sicer te bodo vedno prehiteli. Za to pa je kriva družba, v kateri živimo.
Osebno mi je pri vzgoji pomembno, da otrok sam izrazi željo, katero od svojih sposobnosti bi rad razvijal, pri tem pa naj bi mu bili starši v pomoč pri odkrivanju le teh in osredotočanju na tiste, ki so res razvidne, ne pa na splošno na vse, med katerimi vsaj za kakšno nima dovoljšnjih sposobnosti.
Je pa dobro vzpodbujati aktivnost vsaj do določene mere. Če otrok nima interesa za ničesar, ni dobro, ker bodo vse njegove sposobnosti stagnirale in se ne bodo razvijale. Seveda pa je pomemben pristop k temu... da se otroku razloži, pripravi, da se veseli neke dejavnosti in se na koncu sam odloči, ne pa pod prisilo.
Najhuje pa je pogojevanje... ko starši pogojujejo otrokom svojo ljubezen v smislu: imel te bom rad, če boš znal igrati kitaro, ta in ta jezik, toliko in toliko jezikov.. in podobno. Pri tem se otrok odloči za to iz strahu, da bo ostal brez ljubezni, kar pa je milo rečeno kruto, najbolj žalostno pa je, da se starši tege ne zavedajo. Otrok bo namreč to vzel dobesedno, čeprav je to le način staršev, da bi ga vzpodbudili k aktivnosti.
hej! :)
en korak naprej je knjiga z naslovom "konec človeštva", "posledice revolucije v biotehnologiji", ki jo trenutno berem. knjiga je definitvno primerna za nas naravoslovce.
žal ta en korak ni daleč, ker je praktično že tu.
lp, vanč ;)
Komentar brez naslova
18:11, 18. 10. 2007
.. Avtor
papilio
okej tole je pa že preveč spooky. namreč tole mi deluje kot način kako kužka naučiš, da se usede dol sam. reče sedi in mu zadnjico položiš sam na tla in, ko refleksno sede mu daš piškotek in rečeš priden kuža. to traja vse dokler sam ne sede dol in mu daš piškotek in rečeš good dog/priden kuža. verjetn so tudi to deklico na enak princip učili. Lily kje je egipt? in ji kazali dokler se sama ni na pamet ali ne vem kako naučila in, ko je to pokazala na pamet naučeno, je slišila plosk, plosk ter pridna Lily, pridna Lily. In tako za vsako državo dalje.
mislim izkoriščanje otroka. madona namesto, da bi ji dali mir in igračke v roke, da se lahko boga dveletna deklica igra. in potem stari še to snemajo in dajo na internet, da jo ja lahko vsi možni pedofili v hlačkah gledajo.
obup od staršev!
Uredil/a je papilio , 18. 10. 2007 ob 18:13
Zanimivo
Brihtna punčka. Glede vzgoje bi jaz sledila ritmu, ne bi prehitevala, se prenaglila in ne dolgo čakala. Odvisno kakšno zanimanje bi otrok pokazal za določeno stvar. Bom pa kot mamica sigurno veliko brala, se pogovarjala, hodila na sprehod v gozd, travnik, ... nabirala cvetlice, liste in iz tega nato z otrokm doma kaj ustvarila.
Podobno otrođštvo sem imela jaz in ni mi žal za njim. Na kmetiji je najlepše in jaz sem bila rada kot otrok pri starih starših na kmetiji. To mi je ostalo še sedaj v krvi - zato na mojem blogu krave, koze, ena po domače vsako nedeljo, ... 
.
Pozdravček.
Welcome to my life ...
18:57, 18. 10. 2007
.. Avtor
Sharka
Hja, sem ena od otroških žrtev. Ok, nisem ravno tak genij kot je mala na videu ... Nikoli ne bom. But still. Ples, likovni krožki, učenje Angleščine, glasbeni vrtci, pozneje šole ... vse skupaj pri, em, mislim da 4ih letih. In še vedn mam povsem nabasan urnik. Dobr, sej vsa fajn, da moja mami skrbi za mojo izobrazbo, ampak včasih mi ob njenih amcijah in izjavah '' Če greš študirat umetnostno zgodovino si lahko samo kustus v muzeju. '' mi pa prekipi. Čakam samo še na živčni zlom.
Dobro, da si se spravla na takšno temo! Keep goin', girl!
Uredil/a je Sharka , 18. 10. 2007 ob 19:03
Komentar brez naslova
hm. ja tkole je, da je tudi to ena od stvari, kjer je zelo težko postaviti neko šablono.
bom podala kar primer iz naše družine: nekam smo se peljali na izlet.
jaz: kdaj bomo prišli, kdaj bomo tam, da bom počela to in to.
bratec: ni pomembno, premišljujem
sestrica: kje smo? kaj je tisto mesto tam? kako se pride tja?
bratec: opazujem ostale v tišini.
izjave so bile v enakih letih. torej: kolikor otrok, toliko razlik. moji sestrici bi se tole kar so delali Lily uiber dopadlo (itak je geografija njena smer), vsem ostalim pa ne. spodbujanje k možgančkanju je super stvar, če spodbujanje izvira iz otrokovih zanimanj. včasih so se z otroci dejansko ukvarjali, danes jim v hudem tempu marsikdo nudi le še stvari, za katere se družba strinja, da bodo uporabne. in kje je tu posameznik?
:)
Hej Sebastjan!
Dejansko starši mislijo, da delajo otrokom uslugo, ker jih silijo v vse to! Pa je ne! Ne rečem, če si otrok tega želi sam in pač dobi toliko in v takšni obliki kot je še zdravo. Ampak sem proti temu, da starši na prikrit način zmanipulirajo svoje otroke, da jih pripravijo do tega, da si želijo istih reči kot oni v otroških letih pa jih niso dobili.
Srečno otroštvo je najboljši temelj za zdrav razvoj človeka. In jaz ga pač, tako kot tudi ti, ne vidim v teh starševskih mejnih dejanjih.
Hej sweetnightmare!
Ja, absolutno se strinjam z vsem, kar si napisala! Lahko bi se kar podpisala pod tvoj komentar!
Še posebno pod zadnji del. Najbolj neumno in grozno od vsega se tudi meni zdi, da so postavljeni pogoji. In potem pač ubogaš, da ti mama reče: "Veš, te imam tako rada, KER tako dobro igraš klavir in si najboljši pri angleščini in igraš glavno vlogo v novi baletni predstavi, ..."
Mah ... tako in tako si ti bistvo strnila bolje.:)
Hej vanč!
(najprej - kako lepo je spet kaj slišati od tebe:)) - Konec človeštva, praviš? No, tole knjigo si bom pa definitivno tudi jaz izposodila!! Hvala za namig!:)
Hej papilio!
Ja, tudi jaz se ne bi ponašala s takim videom. Že res ... punčka je čisto simpatična in bistra, ampak video hkrati kaže tudi to, kar si poudarila že sama ...
Res ... hudo mi je za te otroke ...
Hej razkritOdkrito!
Travnik, gozd, ustvarjanje z otrokom ... predvsem pa to, da si z njim ti, kot njegov starš ... ja, s tem boš svojim otrokom lahko dala najboljšo popotnico za življenje.
Že večkrat sem napisala (tudi v tvojem intervjuju:):)), da otrok rabi zavest, da je ljubljen - pa ne zaradi izpolnjevanja volje staršev, ampak preprosto zato, ker JE - takšen, kakršen je!
Hej Sharka!
V bistvu sem podroben odgovor oddala že na tvojem blogu pa vendarle. Tudi jaz študiram umetnostno zgodovino. Se nisem pustila sprovocirati svojemu obsežnemu sorodstvu, ki so me v četrtem letniku videli s stetoskopom ali poslovnim kovčkom v roki. No, jaz se nisem. Samo sem imela na srečo to možnost, da sem že lahko sama odločala. Malčki tega še ne zmorejo.
Hej morska deklica!
Ja, tudi jaz sem mnenja, da bi se bilo potrebno posvetiti posameznikom in njihovim potrebam. Če si otrok želi - potem ja, če pa je to volja staršev sem proti!
So posamezniki, ki so skrajno hiperaktivni in si želijo početi sto in sto različnih reči, so pa tudi taki, ki bi se radi osredotočili le na eno, pa tega morda niti ne upajo priznati, ker je stvar taka, ki po mnenju staršev ne prinaša veljave v sodobnem svetu (če ni recimo pravo, ekonomija, medicina, ...).
Sem za individualno posvečanje vsakemu otroku! Sicer je pa moje misli precej dobro ubesedila sweetnightmare v zgornjem komentarju.
Hvala vsem, da ste delili svoje misli z mano in tako dobro dopolnili to, kar sem želela tudi sama povedati!
En lep pozdrav z vasi:)
pa pa
A daughter of Eve
Uredil/a je tritogeneja , 18. 10. 2007 ob 19:43
no ja ...
20:58, 18. 10. 2007
.. Avtor
lusi
da se starša tkole postavlata s svojim otrokom, je bolano. Čeprou litle Lily seems to enjoy it pretty much :)
Tut moj oči bi bli nedvomno ponosni na tako hčer .......... js pa naravni antitalent, jaoooooo :)
:)
Hej lusi!
No, ne vem - odkar te poznam v živo, vem, da skrivaš pred nami veliko talentov, tako da ... ne verjamem, da si čisto anititalent.
K sreči pa tega verjetno vseeno nisi kazala že pri dveh letih ali pa sta bila tvoja starša dovolj pametna, da tega nista delila s tako široko javnostjo:):)
Lep pozdrav od bele Evine hčere (saj veš - tako belo opere samo Persil;)))
pa pa
A daughter of Eve
Je pa noro
22:28, 18. 10. 2007
.. Avtor
zivako
Ja, deklica, se strinjam z vsem povedanim. Moj sin hodi na nemščino po lastni želji, partner je bil proti. Šport smo tudi vpeljali z letošnjim šolskim letom, ker sva oba mnenja, da je bolje na kolo, kot da sedi za računalnikom ali pred televizorjem.
Pa še ena izkušnja. Nisem ga želela učiti ... NIČ. Potem pa sva bila enkrat pri zdravniku, kjer sva srečala tudi njegovega sošolca, ki je poznal skoraj vse črke na nekem plakatu (starejša sestrica). In moj mali je potem doma začel spraševati, katera je pa ta črka ... katera pa ta ... kaj pa tam, mama ... In se je SAM naučil abecedo. Saj ne rečem, da zna vse črke naašteti po vrsti, jih pa prepozna. Ampak na lastno željo. Tudi s številkami je bilo podobno ...
Je pa noro, to pa priznam, ker gre vse ... ali pa skoraj vse, da ne pretiravam ..., v ekstreme.
lp
m
Uredil/a je zivako , 18. 10. 2007 ob 22:29
kot običajno
22:42, 18. 10. 2007
.. Avtor
solist
odličen post, pa še razmišljanje, ki mi je blizu. gledam sodelavko, ki sina vlači od tečaja do tečaja, od krožka do krožka... mali sploh nima časa, da bi se s kom družil. posledično tudi prijateljev ne. zdaj pa je ugotovila še, da je malo "špehnat" (njen izraz) in mu je prepovedala POPOLNOMA vse sladkarije, na katere je sicer res malo preveč nor, ampak...
:)
Hej m! No, podpiram tvoj način vzgoje! Vsekakor. Najboljše je učenje, kadar otrok sam pokaže zanimanje. Vem kako je bilo s hčerko prijateljice. Starši so si trdno zabili v glavo, da jo bodo naučili abesede. Ni šlo in ni šlo ... učenka ni kazala niti najmanjšega zanimanja. Potem pa ji je ena od sovrstnic povedala neko zgodbico o družini 25 otrok (=črk) in je mala takoj prijela za idejo ... se seveda črke naučila ... skoraj sama.:)
Ja ... ko človeka nekaj zanima je motivacija vsekakor večja ... :)
Hej Solist!
No, glede na primer, ki ga imaš pred očmi, lahko prav dobro razumeš moje stališče do vsiljevanja reči otrokom ...
Saj je potrebno pokazati skrb za zdrav razvoj in izobrazbo otroka, ampak pretiravanje vsekakor ni zdravo. Tak otrok lahko kaj kmalu vrteti drugo ploščo - v nasprotni smeri staršem, ker mu enkrat prekipi. Upam, da s tem fantkom ne bo tako ...
Lep pozdrav obema! Vajin komentar ob tej objavi je dragocen!
pa pa
A daughter of Eve
haj
06:32, 19. 10. 2007
.. Avtor
tedi
Poznam kar nekaj primerov ko bi starša mirne volje "zaprla" zaradi večnega pritiska na otroka, za kaj je vse talentiran in kaj vse počne. to je zame zloraba in nič drugega. Poznam pa tudi primer, ko se otrok ni znašel v družbi svojih vrstnikov (beri v šoli) in je to družbo iskal drugje. obiskuje tri športe in dva tečaja. seveda ko sem to videla, sem najprej pokazala s prstom na starša, da sta malo čk čk, ampak kasneje sem ugotovila, da je bila to odločitev otroka samega. vse stvari katere obiskuje si je izbral sam, po pripovedovanju samega otroka, je tam našel družbo, sprostitev in zabavo. starša sta ga poskušala celo odvrniti od ene izmed dejavnosti vendar brezuspešno. konec koncev jima vse te otrokove dejavnosti vzamejo ogromno časa in tudi denarja. vendar ker otrok neizmerno uživa v vsem kar počne, so ostali pri otrokovi odločitvi. zdaj pa bodi pameten. kot pravim, nekateri starši res izpolnjujejo svoje neuresničene sanje preko otrok in to je nezaslišano, medtem ko obstajajo tudi otroci, ki dejansko so geniji,kot jim pravimo, in takrat je "dolžnost" staršev da ga podprejo. tudi sama sem starš in hči se ukvarja s športom. 6 x na teden po dve uri. veliko ja. vendar, ko ji predlagam, da naj ostane doma in se spočije, ostane moja ideja osamljena. malo zaradi pritiska trenerjev, ki od otrok želijo doseči maksimum, vendar večina zaradi same želje otroka. si sploh lahko predstavljate, kako je jokala, ko je kolebala ali rojstni dan ali trening?! težko a ne. ja verjeli ali ne, izbrala je drugo. mislim, da bi lahko govorili že o zasvojenosti do športa in drugih dejavnosti ki jih otroci imajo in obiskujejo. vendar je to že druga zgodba. no sama si sicer ne predstavlja, da bi hodila še k angleščini ali pa pevsemu zboru. posvetila se je eni stvari in v tej jo bom maksimalno podprla.
in moje mnenje je, vsak skrben in ljubeč starš bi moral poznati svojega otroka in posledično ga podpreti v tistem, kar si želi. to je dovolj. vsiljevanje vsega kar ni v otrokovem interesu pa je zame zloraba!
in zelo se mi smilijo otroci, ki so žrtve takšnih staršev. grozljivka!
:))
Hej tedi!
Ja, če je v otrokovem interesu, da ima zabit urnik, potem je seveda fino, da ga pri tem početju starši podpirajo (v okviru svojih finančnih zmožnosti, seveda).
Tudi jaz sem bila od nekdaj hiperaktiven otrok in nekako nisem mogla drugače, kot da sem počela hkrati več reči. Nisem smela imeti ravno veliko prostega časa, sicer sem se začela na smrt dolgočasiti.
Včasih se pri otroku, ki ga sicer zanima več reči (in starši sicer podpirajo njegovo udejstvovanje pri več rečeh) pojavi drug problem. In sicer to, da otroke zanimajo druge reči, kot bi si želeli starši.
Da si recimo mali želi hoditi na filozofski namesto na kemijski krožek, da si želi fant plesati balet in dekle obiskovati nogometni trening, da si želi otrok sodelovati pri dobrodelnih projektih (recimo obiskovanje ostarelih, ...), starši pa bi si želeli, da bi počel kaj bolj "sijočega" - recimo več truda vložil v delo, ki na koncu prinese papirnate diplome in priznanja.
Skratka ... kot starš se moraš res soočiti s svojimi predsodki in jih v prid do otroka odpraviti. Sicer so možni rezultati nenehen prepir v hiši ali pa trpljenje otroka, ker počne tisto, kar si želijo njegovi starši in ne tisto, kar si želi sam.
Hvala za obsežen komentar! Lepo bodi!
pa pa
A daughter of Eve
Oj!
1. Rees grozno, da starši vsiljujeo otroku nekaj, samo zaradi tega, ker je to njim bolj všeč. Pomoje pa je največji razlog v te, da se postavijo pred svojimi kolegi oz. znancih, češ moj otrok pa zna ono treto, igra klavir, hodi k baletu, ima odlične ocene v šoli.. itd.
2. Nevem kaj ima družina od tega, da otroka ni nič od doma-zarad krožkov, blablablabla.. Že tako ali tako, ko bo starejši nebo nič doma, starši bodo po cele dneve v službi, takorekoč bo prepuščen sam sebi.
3. Najbolj odštekano je pa to "pokupovanje", češ če boš to pa to naredil boš dobil novo kolo.. Če boš odličen boš dobil nov mobitel, če boš hodil v baletno šolo boš dobil mucka.. so on.. Nevem, tukaj ni poante.. In tudi otrok vrjetno ne dela to z veseljem in če ne delaš to z veseljem oz. delaš ker je to nujno, stoprocentno nebo dosegel tako dobrih rezultatov, kot bi jih lahko, če bi delal neko stvar z veseljem, ki mu je zanimiva.. Pa če je to pomoč v domu ostarelih ali pa igranje na harfo (ane ADOE =))
Lepo se mejte!
ADOE, čisto kot persil 
((hey moram priznati, da ko sem to poslušala, sem samo čakal, kdaj se bo spet kaj zadrla ta ADOE 
))
Karmenca
:)
Hej Karmenca!
No, vidim, da se tud ti bolj ali manj strinjaš z mojimi ugotovitvami. Tako pač je ... mislim, da bi moral biti poklic starša rangiran nekaj stopenj više od poklica zdravnika ... Odgovornost je prav tako velika če ne še večja.
Starši v veliki meri oblikujejo svoje otroke, ki so naslednja generacija, ki krmari svet ... in glede na to bi morali bolj paziti na svoja dejanja.
Saj ne rečem, da bom jaz popoln starš, ampak vsaj uzavestila sem si nekaj problemov, na katere je treba biti pozoren.
Glede Persila pa ...:):) Za to zgodbico je kriva lusi ... me je zadnjič pošteno prestrašila z njo:)
lepo bodi!
pa pa
A daughter of Eve
Uredil/a je tritogeneja , 20. 10. 2007 ob 15:50
Komentar brez naslova
03:44, 23. 11. 2007
.. Avtor Gost
ok na tem videu nism opazila nič spornega, otrok je užival, starši pa ga niso na nič silili
ne strinjam se s siljenjem otrok v aktivnosti, ki so otroku težke in jih ne mara
vendar pa sem mnenja, da moramo otroku omogočiti, da spozna čim več stvari, otroci se lahko veliko naučijo skozi igro, vedno več bo igrač, ki bojo imele določen namen,..
jaz mislim, da je dobro otroka uključiti v čim več skupin, da spozna kaj ga veseli, pol pa se bo že sam odloču ali bo s tem nadaljeval al ne
obstaja veliko otrok, ki pri treh letih znajo pisat, ...ker si to sami želijo in jih igranje ne zanima
...
Hej Gost-ja!
No, vzemimo, da na videu samem po sebi res ni nič narobe ... Recimo ...
Ampak teh posnetnov "čudežnih otrok" je na internetu vsak dan kot listja in trave. Le-ti že sporočajo običajnim staršem, da je z njimi res nekaj narobe, če njihov otrok pri 3 letih ne pozna vseh držav sveta, pri dveh letih na sliki ne prepozna vseh ameriških predsednikov ali pri petih letih ne zna na pamet ne vem katerega pravnega akta ...
Če že drugega ne ... se mi to definitivno ne zdi čisto ok!
Lep pozdrav in hvala za tvoje mnenje!
pa pa
A daughter of Eve
{ 
Na prvo stran eDnevnika