Moj eDnevnik | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
CELJSKA KOČA + GRMADACELJSKA KOČA - GRMADA
Nedeljska sončna nedelja me je kar kmalu izbezala iz varnega zavetja domačega gnezda in me nagovorila za nov naskok. Ampak kam? – še dobro, da imam internet in s tem posredno en kup informacij. Malo sem počekiral in se kmalu odločil za obisk Celjske koče in Grmade – sem se že pred tem malo spogledoval z njima in v lanskem letu bil celo z avtom na izvidnici na Celjski koči. Avto sem pustil ob obrežju Savinje v naselju Pečovnik, saj je bil parkirni prostor nekaj Počasi sem si oprtal nahrbtnik in pot me je sprva vodila nekaj časa po gozdu, nato po cesti in potem se odcepila kar precej strmo v breg.
trobiševa bukev - na sredini priteče čista voda Ves čas so me spremljali šopki zvončkov, kronic in tu pa tam kakšen žafranček. Seveda sem pridno pritiskal na sprožilec, vmes pa tudi malo počival, saj se pozna, da sem kot pravi medo zimo večinoma prespal in je kondicija na miški – še ni niti na psu (opomba zadihanega pisca). No, ker pravijo, da se počasi daleč pride, sem bil vedno bližje mojega današnjega prvega cilja, ki sem ga spotoma vedno bolj od blizu opazoval Celjske koče, ki leži na višini
![]()
Celjska koča z zaledjem je del krajinske celote na južnem obrobju celjske kotline, ki jo opredeljuje razgiban in hribovit relief, značilno za to območje je ohranjeno naravno okolje ter majhna poseljenost. Je relativno blizu Celju (
Celjska koča, znano slovensko malo smučišče na Štajerskem z dolgoletno tradicijo, saj je prirejalo smučarska tekmovanja že davnega leta
Tukaj sem še malo pofotkal in se kmalu podal na naslednji cilj – Grmado, ki se s svojimi
rojstni list križa Na vrhu je tudi križ in zvonček želja, katerega sem seveda takoj »zaprosil«. Ker sem se na poti kar precej zašvical, sem se seveda ob prihodu prvo preoblekel in si privoščil par požirkov zdravilne vode, ki sem jo imel v nahrbtniku. Potem sem se vpisal v vpisno knjigo, se razgledal in pofotkal in počasi obrnil nazaj proti Pečovniški koči, katero sem pred tem ob poti samo pozdravil.
Pečovniška koča Pri koči sem si seveda privoščil čisto pravi pir, saj je moje telo kar klicalo po vnosu kalorij in kaj je bolj priročno za žejnega in utrujenega planinca – kot ne prehladen pirček. Ob tem sem tudi nazdravil moji Lučki in vsem vam prijateljem – blogerjem. Ko sem si okrepčal dušico, sem se ves zadovoljen vračal nazaj proti avtu, saj je šlo sedaj večinoma samo navzdol in to sem seveda z lahkoto obvladal. Vmes sem še malo poklepetal s kakšnim planincem in kaj kmalu sem bil pri avtu. Utrujen, ampak ful zadovoljen, ker mi je uspelo premagati strmino, pomanjkanje kondicije in vse to odvečno tonažo, ki sem jo vlačil zraven. Seveda sem si obljubil, da ni bil to zadnji takšen podvig, ampak prvo pa bo potrebno shujšati, saj bi rajši kot moj špeh nosil kakšno gajbo piva. Ampak – konec dober – vse dobro! Trenutno stanje duha: v lepih spominih na nedeljo Napiši komentar { Prejšnja stran } { Stran 86 od 142 } { Naslednja stran } |
Na kratko o meniNa prvo stran Osebna stran Arhiv sporočil Kaj pišejo moji prijatelji Foto album Zanimive straniKategorijeNajnovejša sporočilaKJE SEM 470KJE SEM 468 KJE SEM 453 KJE SEM 434 POTEPANJE Moji prijateljiodsrcadosrcaSantos vvooodnarka morskadeklica klotilda kojotka regrat mint FerroMonaDe kokfajn metuljc mezicar007 Lucija07 sandra ZavestnaSamost bica delfin razkritOdkrito radirka Ustvarjalnost mislice svetloba eUssatka sabyy lifeisfun alja cezar incha janalumnus Kaisa OdseviNeba fotofriki hladnik BelaBrada tedi lucille95 Renata knjige psychoXL valmorja malea 1Trisha Mozakar
Število zadetkov: 125398 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik |