Nekoč je moj oče izvedel poskus starševske 'pomoči' in 'zanimacije' za moje osnovnošolsko učenje. Ne spomnim se, v katerem razredu osnovne šole je to bilo, nedvomno pa je bilo po kakšnem roditeljskem sestanku. Problematična z ocenami sicer nisem bila, močne trojke brez nalog in učenja, sama sem bila kar zadovoljna. Videti je bilo, da oče tudi. In glej, tisti dan me je oče vprašal, kaj se učimo pri matematiki. Imeli smo nekaj o točkah, kar je oče nemudoma prevedel v pike in koliko to znese pri plači. Veliko je govoril o pomenu pik v življenju.
Da ne izgubim rdeče niti – danes spet razmišljam o piki, in to o rdeči. Vprašala bi očeta, kaj bi lahko bil človek z rdečo piko, recimo na nosu. Ali bi bila jaz še jaz, če bi imela rdečo piko na nosu? Oče bi mi morda lahko povedal odgovor. Slišala in videla sem že rdeče pike pri Indijkah, rišejo si jih na čelo, ne na nos. Kaj bi vraga pomenila rdeča pika na nosu?
Tako preprosto je sklepati po zunanjih znakih, kaj in kako je z nekim človekom. Recimo, če je mlad fant suh, droban, ne bomo pomislili, da je bolan, prej bi rekli, da je narkoman, še posebej, če brezdelno postopa naokrog. Če tisti fant zraven še smrdi, ker ni umit, ker se ne preoblači, bomo gotovo spet pomislili, da je narkoman. Če ta fant še razbije kakšna vrata, gre seveda spet za narkomana.
Ali pa morda ne.
Morda gre za duševnega bolnika, ki ga stiska bolezni pahne v kot, na dno življenja z rdečo piko na nosu v obliki smradu. Ker je zaradi hude duševne bolezni izgubil vse, delo, družino in prijatelje, je bil ožigosan za narkomana in po mnogih letih je za večino ljudi to še vedno. Čeprav 'rdeče pike' ni več na njegovem nosu, je ostala v spominu premnogih ljudi. Zato je še vedno narkoman, čeprav v resnici nikoli to ni bil.
Nekega lepega, ne prevročega, ne premokrega, ne premrzlega dne se bom nakuhala: narisala si bom veliko rdečo piko na nos in se sprehodila po svojih običajnih potih. Srečala se bom s sodelavci, sosedi, prijatelji, z običajno okolico. Morda si bom omislila neke vrste periskop s kamero, ki bo po mojem mimohodu snemal reakcije ljudi, morda bom celo izumila stroj za branje misli, da bom zvedela, kaj postane človek, ki ima rdečo piko na nosu.
Kdo bom potem, ko si bom rdečo piko zbrisala? Jo je mogoče izbrisati?
Babica,
tvoje razmišljanje gre do srca!
Krasno bi bilo, če bi pike, ki jih zbrišemo, ne ostajale v večnem spominu ljudi.
Si me spomnila na mojega otroka, ki je dobil v šoli ČRNO piko. Je nekaj ušpičil, on in še trije fantje.
Eden ni dobil pike, ker se je izmuznil. Ostali trije so jih dobili.
Midva sva se doma pomenila, popravil je, kar je zagrešil, ostali niso popravljali.
Učiteljica je vedela.
Potem sem ji šla reč, da razumem, da pika je, toda da zdaj lahko dobi zraven smejka, ker je tisto popravil.
Toda ona ni razumela, kaj hočem. Ostala je le ČRNA pika. Tako kot pri drugih dveh fantih.
Razmišljala sem, da je bilo brez veze sploh popravljati tisto - bil je na istem kot ostala dva - pa še bo denar, saj je moral nekaj kupiti za svoj denar.
Črne pike .... ali pa rdeče ... pri Indijkah povejo nekaj o njihovem stanu. Jih imajo verjetno hote in prostovoljno.
Pike ... spomin ... morda je prav, da spomin ostaja, zaradi zgodovine same,ne bi pa smelo bremeniti - morda bi lahko povedalo tudi: nekoč sem nekaj ušpičil, a danes sem TO!!! Sem prišel ven, sem ok človek ...
Vse lepo ti želim! 
uh, ja.
mene včasih kar jezijo te stvari 
. včasih rdeče pike stvori okolica sama, včasih ji jo pa kar nekdo nariše na koga ... in so redki tisti, ki znajo ločiti dejstva od govoric. to je eden od razlogov zakaj se tako pritožujem nad splošnim pomanjkanjem zdrave pameti.
to, o čemer pa tu govoriš - torej psihični bolnik označen za narkomana ... to me pa vedno (!) jezi 
! glupače od folka. res ne morem reči drugače. pojma nimajo zakaj je kot je in ne da bi dali vsaj možnost s tem, da vprašajo - kar zaključijo v takole. žblj. meni je to zlobno. še posebno, če si vzameš cajt in razložiš vse te boleče reči in potem - še nadalje otresajo jezike o narkomanstvu ...
ampak brez veze. škoda živcev. škoda da je tako težko v takem primeru ostat hladnokrven. jest še ne znam čist.
Uredil/a je morskadeklica, 31.07.2009 ob 12:52
Ja Babica,
res je naš svet postal zelo površen - in vedno več ljudi se vede čredno. Človeka, ki ga spoznajo le na videz kaj hitro okarakterizirajo - nalašč ne bom rekla okarakteriziramo, ker tega res ne počnem, po videzu. In včasih se tako mišljenje res drži človeka še potem, ko je že vsem jasno, da je napačno.
Poznala sem fanta, ki je zboleval za multiplo sklerozo. Ker ga je v začetnem stadiju, ko bolezen še ni bila tako izrazita včasih pri hoji tudi zaneslo, je bil za večino ljudi, ki ga niso dobro poznali - pijanec - pa svoj živ dan ni pokusil kapljice alkohola. Kasneje je večina spoznala svojo napačno presojo - niso pa se mu opravičili. Seveda ne. Kar ne pomeni, da še vedno nosi to etiketo na hrbtu - morda pa mu je vseeno ostal grenak priokus o soljudeh v srcu.
In mi naj bi bili krona stvarstva? Ja pa ja de.
Naredi si tisti piko. Če te srečam, bom takoj vedela, da si to ti 
- sicer pa - pozornost boš za prmej vzbujala..., kakšni pa bodo odzivi, pa lahko zares zveš le, če ljudi potem tudi povprašaš
. Pa še takrat ni rečeno, da ti bodo povedali po resnici, M.
Prvič sem tukaj
Babica, pa bom vseeno "po binovsko" pripomnil na predzadnji odstavek.
Mar misliš, da bodo ljudje videli piko? Večina bo videla kvadrat, trikotnik, ... pa še to ne v rdeči, temveč v kakšni drugi barvi.
Prav v tem je težava. Vidimo tisto, kar hočemo, zmoremo videti.
No, ne bom več težil nocoj, kajti tudi moja pika na rdeče vleče.
Sem
15:52, 1. 08. 2009
.. Avtor
Mozakar
te pogrešal. Dobrodošla po treh mesecih!
Pri meni nimaš več pike.
Ana,
08:41, 3. 08. 2009
.. Avtor
Babica
ni čudno, da si tudi ti doživela 'piko'! Tega je v naših življenjih čisto preveč, bi jaz rekla. Hudo je še bolj, če človek dobi piko, pa je niti od daleč ni prislužil! Preveč poenostavljeno sklepamo. Da ne pridenem še tega, da pač pri sklepanju izhajamo najprej iz sebe in šele potem iz tega, kar gledamo, in še kasneje iz tega, kar vidimo. In smo spet pri sebi in krog našega dojemanja in razmišljanja je zaključen.
Lepo bodi!
Uredil/a je Babica, 3.08.2009 ob 08:42
Morska Deklica,
09:21, 3. 08. 2009
.. Avtor
Babica
lepo si dopolnila - nisem mogla ostati ravnodušna ob vprašanju ene fine dame, če se moj sin zdravi, ker ga že dolgo ni videla pri meni v službi! Mislila je, da je v kakšni komuni za narkomane. Pa tudi če bi bil narkoman in četudi bi bil v komuni, četudi bi se zdravil, izraz na njenem obrazu je bil neprimeren in ton njenih besed tudi ni bil skladen z besedilom.
Oja...
09:48, 3. 08. 2009
.. Avtor Gost
Pa kako hitro ti nekdo da nekam neko piko... Običajno so tisti takšni veljaki, da je pika potem za vedno kar - črna.
Tudi moj "ta mali" in njegov prijatelj sta jo dobila... Pa potem ni nič "pomagalo", da sta imela vsak svojo deklico. Pika je v tistem kraju še zdaj prisotna. Pa je bila za njegovega prijatelja ta vseeno pa le prevelike teže... In se je odselil. No, prijateljstvo pa se kljub razdalji ni uničilo.
To, da pa je kdo mamilaš, pijanec, ženskar,... Te pike pa rade letijo bolj kot pika polonce.
lepo te je spet brati
tetka
Kloti,
10:29, 3. 08. 2009
.. Avtor Babica
skoraj nimam kaj dodati, močno si razumela, kaj me žuli.
Jaz vem še za primer fanta, ki je zbolel enako, v predzadnjem letu OŠ. Starši so naredili vse živo, da bi mu pomagali, od uradne do neuradne medicine. Fant je kar padel po tleh, potem pa v prisotnosti staršev odpuzal do kakšne opore, se ob njej dvignil, starša sta pa medtem mirno klepetala med seboj, kot da ni nič. Na prvi pogled je videti, da sta starša slaba, ker nočeta pomagati svojemu otroku. Ja, tudi vsaka pomoč ni vedno pomoč. Včasih moraš pustiti, da se otrok nauči premagovati svoje ovire sam, saj bo navsezadnje nekoč zares sam.
Uredil/a je Babica , 3.08.2009 ob 10:32
Bin,
11:14, 3. 08. 2009
.. Avtor
Babica
ti si pa dober: ja, seveda, mnogi bodo videli kvadrat, pa trikotnik etc. Ni kaj! Jaz sem se zakvačkala s točko!
Mi je všeč tvoja pika, ki vleče na rdeče! Pridi še kdaj!
Možakar,
11:16, 3. 08. 2009
.. Avtor
Babica
si me štopal? Balzam si za mojo dušo; lepo je vedeti, da kdo porajta, če te ni!
In dobro, da pike, za katero še vedela nisem, nimam več.
Babica
11:19, 3. 08. 2009
.. Avtor Gost
Rdečo piko na nos!
Sedaj poteka velika humanitarna akcija "rdeči noski" - morda te bodo povezali z njo in bo reakcija zelo pozitivna...tudi ko si jo boš izbrisala jim boš ostala v lepem spominu...ha druga zgodba pa je da ljudje najprej pomislijo "a se ji je do konca zmešalo" in potem je lahko posledica zelo negativna...zadošča kratkotrajna pika na nosu...in obvelja lahko do konca življenja...
Sime
Tetka,
11:22, 3. 08. 2009
.. Avtor
Babica
žal mi je zaradi obeh fantov, breme s pikami je včasih nemogoče nositi. Mene sine prosi, da ga pospremim del poti, ker mu pri nas grozijo, da ga bodo pretepli, če ga še kdaj vidijo. Zanimivo, da takrat, ko grem jaz z njim, nihče, ampak nihče nič ne reče ali naredi!
Menda sem res močno sebi podobna te dni, ko me te reči zjezijo. Najbrž res hudo grdo pogledam, ko sem jezna!
Sime,
11:28, 3. 08. 2009
.. Avtor
Babica
imaš prav, pravzaprav mislim, da bi ljudem bolj sedla tvoja druga varianta. Ko zberem nekaj hudih primerkov ljudskega mišljenja, ne morem ostati hladnokrvna in bi sprejela tveganje poštempljane norosti do smrti. Ampak danes še ne.
{ 
Na prvo stran eDnevnika