Moč človeškega uma

Smrtna kazen

Večno vprašanje, ki ostaja nerazrešeno, vsaj za moje pojme.

Ali podpreti ali popolnoma zavreči smrtno kazen. Prva reakcija je seveda razumljiva – PROTI!!! Ampak ko se poglobimo v srca tistih, ki so svojega ljubljenega izgubili v zločinu, in imamo možnost absolutnega maščevanja – smo še tako proti?

Verjamem, da je življenje posameznika nedotakljivo, da nihče nima pravice vzeti življenja sočloveku, pod nobenim pogojem. Smrtna kazen je zgolj način maščevanja, ki pa je odraz človekove sebičnosti in pokvarjene narave. Poleg tega nam da možnost, ki je sicer nikoli ne bi dobili – posredno umoriti človeka in ga pri tem celo opazovati. Sistem torej nekaterim ljudem da možnost, da izživijo svoje najmračnejše želje in potešijo radovednost. Če se vsaj za hip nehamo slepiti, je skoraj vsak od nas kdaj komu želel smrt ali vsaj trpljenje. In ko se ponudi priložnost, ki je vrh vsega celo zakonsko podprta.

Seveda pa ne moremo vedeti, kako bi vdani situaciji ravnali mi, navadni smrtniki, ki v večini primerov ostajamo zgolj pri razmišljanju, ki ga opustimo brž ko ta preseže mejo moralne dovoljenosti. Kako bi reagirali, če bi imeli priložnost kaznovati človeka za vse muke, ki nam jih je povzročil, ga gledati trpeti, kot smo trpeli mi, ko nam je iz varnega naročja iztrgal ljubljenega človeka? Ne moremo vedeti kako.

In če tukaj potegnem vzporednico z nacistično Nemčijo, lahko sklenem, da je takšno početje precej nevarno. Morili bi družbi nevarne posameznike, pa se kdo kdaj vpraša, kje je meja? Tudi pripadniki judovske vere so bili v Tretjem Rajhu družbi nevarni, prav tako homoseksualci in Romi. In kaj ko se vse to sprevrže v družbeno koristnost? Bomo potem morili tudi ljudje, ki družbi ne doprinesejo nobenega dobička? Invalide, nepokretne, starejše in duševno bolne?

Meje so zelo tanke in zabrisane, človeška narava pa preveč labilna, da bi jo lahko kontrolirali. In tako se igramo z ognjem, ki smo mi sami.

Komentar brez naslova

23:46, 16 junij 2006 .. Avtor Fentutal

Poglejte si Plesalko v temi, boste še za smrtno kazen? Raje sto krivih na prostosti, kot en nedolžen za zapahami. Hujše je človeka potisniti v njegov svet, da bi videl svoje misli, svoja dejanja.
Mi nismo morilci s telesom, duša ubija.

Komentar brez naslova

07:09, 17 junij 2006 .. Avtor Luka

Sam sistem smrtne kazni ni po godu mojemu pogledu na svet. Kot je bilo omenjeno gre tu zgolj za maščevanje posameznika ali družbe nekomu, ki mu je prizadejal gorje. Po krivem obsojenih je bilo že malo morje, zlorab za osebne namere tudi. Da sploh ne govorim o tem,da je vzeti življenje nekomu proti njegovi volji barbarsko dejanje morilca.
A kljub temu se postavi vprašanje, kaj storiti s takim človekom? Človekom, ki je družbi nevaren. Ki je moril in ki bo moril. Posiljevalca, požigalca, mučitelja, morilca. Ga damo na hladno za 30 let, po 20 oprostimo zaradi lepega vedenja? Smo lahko sigurni, da se ne bo vrnil na stara pota?
Nasprotniki smrtne kazni tudi pogosto pravimo, da je številka po krivem obsojenih visoka, odvzem življenja pa nepopravljivo dejanje. A tudi če po krivem obsodimo človeka za težko kaznivo dejanje, bo le-ta odpuščen fizično in psihično uničen, asocializiran in tudi drugače družbeno uničen.
Vprašanje smrtne kazni oziroma širše, vprašanje kaznovanja za težka kazniva družbeno ogrožujoča dejanje, je lahko. A odgovor je kompleksen in zahteva trezen premislek med dobrim za družbo in človečnostjo.

Morilci?

07:27, 17 junij 2006 .. Avtor agapetos

Se strinjam z napisanim, Brinova Jagoda, hkrati pa dodajam naslednje: kaj je potem tisti, ki umori obsojenega morilca? Mar ni ta rabelj, v službi države, prav tako morilec? Kaj niso morilci tudi vsi vojaki, ki v vojnah pobijajo ljudi? Debate na to temo so dolge in zapletene. Če bi že moral odločati o smrtni kazni, bi se raje odločil za doživljenjski pripor.

Ecco, moja 0.2 zaspana, jutranja centa. :-)

Uredil/a je agapetos , 17 Junij 2006 ob 07:28

Lepotica in zver

07:35, 17 junij 2006 .. Avtor O pravljici

Citat iz originala: \"Kill the beast!\"

...

10:58, 17 junij 2006 .. Avtor antimirovalo

Tukaj naj se uveljavlja zakon narave.
Narava sama izločuje nepotrebne in škodljive iztrebke, ki razkrajajo življenski in svobodni prostor drugih ter na splošno sistem, simbiozo vsega.

Komentar brez naslova

14:28, 17 junij 2006 .. Avtor srakica

sem proti smrtni kazni, ker mislim da bi se na ta način kaznovalci spustili npr. na raven morivca.
Sem za varianto doživljenskega zapora. nastane pa problem; njihovo vzdrževanje, ki je naprteno na hrbet družbe. To bi se dalo rešiti tako, da bi morali sami delati in se vzdrževati. Pa še zapor- ali je to kazen ali institucija za ponovno socializacijo?

Komentar brez naslova

16:44, 17 junij 2006 .. Avtor BrinovaJagoda

Zapor bi moral biti oboje. Tako kazen - nenazadnje v njem "izgubiš" kar lep del svojega življenja, kot tudi institucija za ponovno "socializacijo". Čeprav mi ta izraz niti ni preveč všeč. Pojavlja se namreč problem zapornikov, ki imajo takšne in drugačne psihične težave, ki jih zapor ponavadi poslabša. In v Sloveniji takim zapornikom ne posvečamo nitki kančak skrbi in jim ne namenjamo ustrezne oskrbe.

Kar pa se tiče bremena, ki ga z dosmrtno ječo prevzame družba... Glede tega vidim dve možnosti - družba morilcev ali pa družba s posluhom za sočloveka, ki ima svojo ceno (in ta ni duševna).

Komentar brez naslova

18:04, 17 junij 2006 .. Avtor apollonia

hja, resocializacija in totalne organizacije. vse zapornike v isti koš metat. se strinjam z lukatom. zelo širok problem in težko pisat o njem. hm... postavljat se v kožo kaznjencev in razmišljat kakšna bi bila kazen za nas. eni se res spreobrnejo, spet drugi v zaporu padejo še globje. nisem za smtrno kazen, sem pa za dosmrtno ječo. toda kako soditi nekomu pa nisem pravi naslov. kakšne meje ima družba in kdaj lahko komu vzamemo prostost? razmišljajmo kako in kam se te meje v naši družbi spreminjajo.

mah, lahko bi še pisal, pa postanem žalosten nad vsem hudem kar se dogaja.

lp :)

aha

20:56, 17 junij 2006 .. Avtor medeja

Moje osebno mnenje je, da bi se lahko človek odločil, ali želi smrtno kazen ali pa dosmrtno zaporno kazen, vendar bi moral v dosmrtni ječi dobesedno odslužiti svoj zločin, to pomeni plačevati si psihologa (drugi ljudje si ga morajo tudi sami plačevati) in plačati določen znesek (odvisno od zločina) svojcem oz. če ga svojci zavrnejo državi, saj še vedno velja rek: Money Makes The World Go Round. Tudi razne tatvine, bi se lahko tako rešile, saj bi ljudje dvakrat premislili, ali se jim splača storiti nekaj, kar bodo potem dvojno odplačali in še to z delom. Moj študij se ukvarja ravno s takšnimi vprašanji in tudi za včerajšnji izpit smo morali preštudirati argumente za in proti smrtni kazni oz, poglede različnih avtorjev na smrtno kazen. Eno načelo, ki govori za smrtni kazni je načelo zob za zob, to pomeni, če je nekdo nekomu vzel življenje ga mora plačati z življenjem, oz. s kakšno pravico nekdo nekomu vzame življenje in s tem ko mu ga vzame, si zapravi svojo pravico do življenja. Glede tistega, da se z smrtno kaznijo postavimo na raven morilca, se torej da zvesti ugovor z pravicami žrtve in pravicami obdolženca. Se strinjam s teboj Brinova jagoda, da se velikokrat pozablja na žrtve, vsi se po dejanju ukvarjamo z obtožencem, z njegovimi pravicami, z njegovim ugodjem, z njegovo zaščito, vse se vrti okrog obtoženca, nihče pa ne pomisli na žrtve, na to, da žrtev ne more več uveljavljati svojih pravic, da se je z umorom žrtvi odvzel potencial, vse kar je do zdaj dosegla in za kar si je še prizadevala, je brez pomena, saj za njeno prihodnost ne pomeni ničesar več, žrtev kratkomalo nima več prihodnosti. Zakaj se meni osebno zdi 30 letna najvišja kazen premalo, ker lahko nekdo tudi po tridesetih letih, še vedno za družbo predstavlja potencialno nevarnost. Npr. izredno majhen odstotek pedofilov (po statističnih ravneh zanemarljivo majhen), je uspešno resocaliziranih, saj človek v osnovi ne more zatreti svoje narave, pedofila bodo vedno privlačili otroci, vprašanje je le njegova zmožnost samokontrole. Statistike tudi kažejo, da se v državah ( v nekaterih ameriških državah še vedno obstaja) z smrtno kaznijo, procent kriminalnih dejanj ni spustil, ampak je ostal približno isti. Za argument, da je bolje da imamo več krivih na prostosti, kot nekaj nedolžnih za zapahi, je pa kriva samo politika. Če izvemo, da se v naši državi nahaja serijski morilec, nas bo strah in ko najdejo domnevnega storilca, bomo želeli, da ga tudi obsodijo, tudi če bo nekdo nedolžen bo država storila vse da ga obsodila, zato da bo pomirila ljudi in jim znova povrnila zaupanje v pravni sistem države in jim zagotovila varnost, saj bo v nasprotnem primeru ljudstvo negodovalo nad vodstvom države. To so samo kratki inserti iz predavanj in nekaj mojih osebnih mnenj.
<br>Uspešno razpravo še naprej, Medeja

Uredil/a je medeja , 17 Junij 2006 ob 20:58

Radikalno!

01:37, 19 junij 2006 .. Avtor razsvetljencek

SEM PROTI SMRTNI KAZNI IN PROTI ZAPOROM!

...oboje namreč ne rešuje ničesar...

...kdor hoče ubijat rabi pomoč, ne pa šus v glavo ali zapor, ki pa ni dosti boljša varjanta.

...kaj naj naredi družina? Uf, lahko je meni govort, ko nisem probal, ampak obstaja univerzalni odgovor star partaužnt let: odpusti mu in nauči se ga ljubiti!

...kako? No, to je pa druga, dolga in hudo naporna zgodba.

Uredil/a je razsvetljencek , 19 Junij 2006 ob 01:38

RE: Radikalno!

07:29, 19 junij 2006 .. Avtor agapetos

Se strinjam s tabo, razsvetljenček, vendar obstaja pri tem praktičen problem: večina ljudi ni tako duhovno razvitih, da bi lahko morilcu odpustili in ga ljubili. Povečini ljudje še sami sebe ne znajo ljubiti (ne, ne mislim na egoizem in sebičnost, ampak na ljubezen). Da lahko ljubiš morilca, moraš ljubiti cel svet in vse, kar je na njem, to pa je stanje, ki ga dosegajo izredno redki posamezniki, recimo razsvetljeni jogiji in drugi.

Komentar brez naslova

14:56, 19 junij 2006 .. Avtor Luka

Odpuščati in ljubiti je lepa gesta, plemenita veščina, za katero bi bilo lepo, če bi jo vsi znali. Iz mene ne govori krvoločnost, ampak sem pa mnenja, če kdo stori zločin proti družbi in obstaja nevarnost, da bo ta zločin ponovil, potem je morda pametno razmisliti o omejitvi možnosti, da bi tak človek prišel do priložnosti.
Nič nimam proti odklonskim dejanjem, dokler ta ne škodijo ali onemogočajo ostalim, da bi živeli po zgledu svoje odklonskosti... Včasih se je potrebno vprašati: ali omejiti svobodo nekomu, ki jo je že omejil drugim, ali pa mu pustiti, da jo še naprej omejuje drugim? Kdor se je odločil za slednje mora razmisliti tudi o tem, da je zavoljo svobode enega žrtvoval svobodo številnih...

Hm

15:22, 19 junij 2006 .. Avtor desiree

Ta misel, da bi imel možnost se odločiti za smrtno kazen (takojšnjo usmrtitev) ali za dosmrtno preživljanje kazni...hm, zanimivo. Morda bi lahko obstajala takšna možnost. Sicer pa je tako, nič boljše se ne bo nihče počutil notranje, ko bo vedel, da je morilec nekogaršnje osebe pod zemljo. Čisto dovolj bi bila dosmrtna ječa, no zapor. Brez pomilostitev ali vmesnih olajšalnih okoliščin. Nisem za usmrtitev. Vsekakor pa sem za to, da takšna oseba doživi pekel - duševni. Kakorkoli gledano ne spada med družbo - več. Vzeti se ji mora pravica do svobodnega gibanja...in naj obdrži svobodo razmišljanja tam, kjer bo varen tudi pred samim seboj...v zaporu. Ne gre se za prevzgojo ali kaj podobnega, ampak da se ga izolira, ker je povzročil hude zločine in zaradi svojih dejanj enostavno ne spada več v okolje ljudi, ki želiji živeti normalno, umirjeno življenje. Da doživi krst pri Savici....hm....recimo...ampak kot je rekla že BrinovaJagoda je tule tanka meja, zabrisana...morda bi si človek ob grozodejstvu, ki ga je zaradi morilca utrpel, zaželel, da ga ni več na tem svetu. Dokler tega ne izkusimo, težko sodimo.
Naj duh takeča človeka trpi, da mu pride do živega njegovo dejanje...da razmišlja, da je prisiljen razmišljati o svojih grozodejstvih...to je huda kazen, ko te vest začnet razjedat in ne moreš iz svoje kože....morda je to dovolj huda kazen zanj. Za tiste, ki pa so nekoga izgubili pa noben poseg ne pomaga prav nič, tistim samo čas zaceli rane (če jih seveda).

finta je pomagat...

21:57, 19 junij 2006 .. Avtor razsvetljencek

...ne le omejit svobode in pozabit nanj. Ja, seveda, če je kdo nevaren mu ne bom dal noža v roko ampak se bom probal z njim pomenit na kakem varnem mestu, tudi ven iz neke "hiše" ga verjetno nekaj časa ne bom spustil.

Občutek pa imam, da je za večino zapor le plac za nekoga nekam odložit in nanj pozabit... vsaj v tujini, pri nas se mi zdi smo na tem področju precej pred Evropo, saj se z zaporniki ukvarjajo psihologi in svetovalci, Amerika je pa itak tu v mraćnem srednjem veku :)))

Aha

22:11, 19 junij 2006 .. Avtor desiree

O tem sem tudi razmišljala in se strinjam z idejo, da se takih nesrečnih duš, ki so storile vse mogoče zločine, ne zanemari. Da se dela z njimi. Oni so na nek način, kljub temu da se sliši neumno, korist družbi, saj so hrana za tiste, ki si želijo kaj novega, presunljivega zvedet o človeški naravi in se o njej še več naučit in jo poskušat razumet.

Seveda pa je čista izolacija nujna...vsaj meni se zdi tako.

proti...

10:54, 17 januar 2007 .. Avtor mint

Moje razmišlanje glede tega pa je sledeče:
Sem proti smrtni kazni. Zakaj? Ne zaradi tega, ker se bi mi smilili, ker bi upal da se bodo poboljšali, o ne sploh ne. No naj najprej napišem, da bi bilo za moje razmišlanje potrebno preurediti tudi zapore. Za hujše zločince (morilce, posiljevalce, pedofile,...) bi bilo potrebo uvesti enojne celice, z okencem 100x100 mm, obrokom hrane enkrat na dan pa še takrat kos kruha in dva deci mleka... sobo veliko da se lahko obrneš in se vležeš na leseno posteljo ali pa se iz postelje presedeš na wc.
Ste že dognali o čem govorim? No, naj trpijo in se spomnijajo vsak dan ko so v zaporu, vsako uro, minuto in sekundo, naj razmišljajo o tem, kako "pogumni" so bili...
Ker če je človek sposoben to narediti enkrat, potem je možen narediti še večkrat... Torej je družbi nevaren!
Zato nisem za smrtno kazen, ker je to preveč lep konec za človeka ki je povzročil smrt sočloveku in neskončne bolečin v srcih umrlega...

Komentar brez naslova

11:02, 17 januar 2007 .. Avtor aljazek

Seveda sem za smrtno kazen. Metek, štrik, stol, injekcija....vseeno. Naredimo prostor na svetu za tiste, ki spoštujejo svobodo drugih.

@aljazek

12:58, 17 januar 2007 .. Avtor agapetos

@aljazek: ali si morda domišljaš, da si Bog, da s tako lahkoto deliš smrtne obsodbe? Res je, morilci, posiljevalci in drugi so podla bitja, vendar sem kljub temu globoko prepričan, da smrtna kazen ne reši nič. To je enako kot, ko te boli glava in vzameš aspirin - s tem sicer izničiš posledico, vzrok pa še vedno ostaja. Treba je zdraviti vzroke, s tem pa bodo tudi posledice izginile.