Moč človeškega uma

Spet morijo

Še en dokaz, da nas, vsemogočnih ljudi, ne izuči prav nobena trpka lekcija iz zgodovine. Izrael napada Libanon, Gazo in mori... Pa je to res pravilno napisan stavek, ko vendar vsi vemo, da mori človeška roka, posameznik? Ni! In tega ne smemo sprejeti. Spet umirajo nedolžni, trpijo in zapuščajo domove, živijo, kot jim narekuje nekaj norih in krutih posameznikov. In te voditelje očitno podpiramo - nihče nič ne ukrene, vsi samo nekaj govorijo in pozivajo, nihče pa se ne zgane. Vsaj tisti, ki bi res lahko naredili kako dobro potezo in prenehali to norijo.

Sedaj pa za hip zadržimo dih in se spomnimo obrazkov svojih otrok in ljubljenih. In jih prenesimo v Libanon, kjer otroci jočejo, ko morajo pustiti vse svoje igračke in bežati. Še sami ne vedo pred kom. In pomislimo na deklice in dečke, ki nikoli več ne bodo videli svojih mater in očetov. In za konec si predstavljajmo še otroka, ki leži med ruševinami, okrvavljen in razmesarjen. Kaj je storil?

In kdo je vse to storil? Ne Izrael - posamezniki! Človek! Vedno, ko gledate poročila in grozote, ki se dogajajo, imejte pred očmi eno osebo! Eno osebo, ki mori in muči in uničuje življenja. In potem to pomnožite!

Rdeča nit

09:57, 22 julij 2006 .. Avtor agapetos

Opažam, da se v tvojem blogu pojavlja rdeča nit oz. sporočilo: ne posplošujte. To je dobro, saj ljudje tako radi zapademo v posploševanje in obsojanje.

Res je, ko praviš, da se večina ljudi ne nauči iz preteklih napak. Pravzaprav je "učiti se iz napak" tako zelo oguljena fraza, da je skorajda postala utopična. Ljudje speče hodijo skozi življenje in ko se pojavijo slabe "sanje", se obrnejo proč, preklopijo na drug TV kanal in gledajo žajfasto nanizanko, ki je veliko bolj prijetna kot pa dejstvo, da nekje na drugem koncu sveta umirajo nedolžni ljudje. No, tudi pretirano objokovanje ni dobro (večinoma objkujemo le svoje bližnje; tiste, ki jih ne poznamo, jih ne objokujemo), bolj pomembno je učenje, rast in NE-ponavljanje starih napak. Če bi bil vsak človek ljubeč do svojega bližnjega, bi to obsegalo ves svet, ampak to je že druga zgodba...

Prepletena nit

21:19, 22 avgust 2006 .. Avtor Boris

agapetos, perfektno... v današnjem svetu je "učiti se iz napak" res postala fraza. V stilu... napake se moramo zavedati, jih prepoznati in nato iti naprej. Ena oseba, ki mi je to nekoč povedala, je oseba, ki napako še vedno ponavlja. Mislila je, da bo napako odpravila s tem, če jo bo priznala in če bo rekla, da jo ne bo ponavljala pri drugih. Šele skozi popravljanje zgodovinskih napak se bo lahko soočila s popravljanjem napak, ki jih dela sproti, sicer pa jih bo le odrivala v stran, da bodo postale zgodovina in da bo lahko rekla: "sem se naučila nekaj novega in grem naprej."

Zaradi takih ljudi se tudi dogaja trpljenje, o katerem pišeš, BrinovaJagoda.Ljudje bodo največ naredili, če bodo začeli raziskovati samega sebe. Narava jih bo v takem primeru podprla in pomoč ne bo rabila priti od daleč. Kaj lahko mi storimo? --> naredimo en zgled, kako se lahko dobro živi, naredimo Slovenijo srečno deželo, po katerih se bodo potem morali zgledovati tudi druge države, kjer so vojne in druge nestrpnosti. Kako narediti Slovenijo srečno deželo? Začneš lahko pri sebi, potem pa se bo ta krog širil in več kot nas bo, več bo teh krogov in kmalu se bodo začeli povezovati.

lep dan želim

Uredil/a je Boris , 22 Avgust 2006 ob 21:20