Kako smo preživljali oddih ob obali?

Na mojem literarnem večeru sem obvestila prijatelje, s katerimi smo se odpravljali na morje, da se pri meni dobimo ob 5:00 uri zjutraj na dan odhoda.

Z Ičo nisva zadnjo noč skoraj nič spali, ona nekaj malega, jaz pa čisto nič zaradi potovalnega nemira. Zvečer sva se večkrat slišali, ko sva se zgodaj zjutraj dogovorili, ura je bila nekje med 1:00 in 2:00, da se dobiva pri meni doma. Iča je popekla piščančje meso, ko sem imela še zadnje upanje, da bom malo zaspala pred odhodom, vendar mi to ni uspelo. Preveč sem bila vznemirjena, da že zjutraj odpotujemo na zaslužen oddih.

Vlak je sopihal celih pet ur, čas smo si krajšali s pogovori in pogledi skozi okno. S seboj smo imeli nekaj malega za prigriznit, vendar je bilo prevroče, da bi jedli. Gogica je občutljiva na veter, tako, da smo prispeli na morje »mehko kuhani« in se takoj polegli vsak v svojo posteljo. Nastanjeni smo bili pri Ičini sestri, ki nam je odstopila stanovanje za dopust. Hvala, Ksenija!

Po kosilu je večina »mafije«, kakor nas je imenovala rožica, zaspala, ko sem se odločila, da grem v bližnjo trgovino po najnujnejše stvari. Ko sem se vrnila, so vsi spali in ni mi preostalo drugega kot da se še jaz uležem in takoj sem zaspala. Po treh urah me je zbudil Senad, da bi šla skupaj na sprehod v bližnje mesto, česar nisem takoj potrdila. Popila sva kavico in premislila sem se. Zanimala me je obala, kje se bomo kopali in sončili ter stojnice in bližnje trgovinice. Presneti kapitalizem, še na dopustu nam ni dal miru. S postajo na kavici je sprehod trajal kakšni dve uri. Tako sva se sprehajala po večerji kakšnih pet dni. Senad ne bi bil Senad, če se ne bi spotaknil na leseni deski, ki je ležala ob zidu. Sigurna sem bila, da jo vidi, zato ga nanjo nisem opozorila. Zakrilil je z rokami, se opotekaje ujel v zraku in se nasmejal sam sebi srečen, da ni padel. Zadnji večer sprehajanja sva iskala dobro in poceni restavracijo in prepešačila mesto po dolgem in počez in naslednji dan me je začelo boleti koleno.

Gogica nam je kuhala dobrote, rožica je bila vsak dan na plaži, vendar se ni kopala, mi z Ičo in Senadom smo večinoma do kosila spali, potem malo pokramljali ob kavici ter se zadnje dni odpravili v mesto na sprehod ob obali ter posedeli v kakšnem lokalu na pijači.

Z Gogico sva trikrat plavali in se pogovarjali. Ker jo čez leto boli desni gleženj, sem ji ga v morju zdravila s polaganjem rok in na mojo žalost spet pozabila, da se mi ne spe smilit, tako, da sem odnehala, ko sem začutila bolečino v mojem desnem gležnju, saj sem sprejela njeno. Sicer sva v morju uživali sto na uro, preplavali sva polovico obale, tako, da so se nama meduze in ježi kar izogibali.. sva bili prehitri za njih.

Z rožico sva klepetali polovico noči in komentirali najino mladost v srednji šoli, ko sva bili sošolki. Pogovor je nanesel celo tako daleč, da so mi po licu začele polzeti solze spomina…

Iča in Senad sta bila vedno dobre volje in smejali smo se »do nezavesti« njunim šalam.

En dan smo se z Ičo in Senadom dogovorili, da gremo v mesto, ker je bilo oblačno vreme, ki ni bilo primerno za na plažo. V mestu smo obiskali par trgovinic in si kupili vsak nekaj malega. Iča poletne dolge, modre hlače in dve majčki v isti barvni kombinaciji, Senad belo majico, jaz pa par drobnarij zase in moje bližnje. Nakar smo obsedeli v slaščičarni ob luki.

Iča je te dni praznovala obletnico rojstva in nas počastila v ribji restavraciji na enodnevnem izletu v Piranu. Najprej smo se odpravili sami trije, ko sta se nam pridružili še Gogica in rožica čez kakšne dve uri. Med tem časom smo pojedli lignje, se sprehodili ob obali na ledeno kavo in se vračali na Tartinijev trg po ozkih ulicah. Ob prihodu prijateljic smo malo posedeli, naletela sem na lepo, modro brisačo z delfinčki, ki sem si jo kupila. Senad je kupil češnje, ki smo jih rade volje pozobali v stanovanju naslednji dan, ko so bile primerno ohlajene.

Dva večera sem prevedrila ob pisanju razglednic, saj jih je bilo kar precej. Z njimi rada polepšam kakšen trenutek drugim, ki lahko tako vidijo, da sem se spomnila na njih.

Gogica nam je večino dni letovanja kuhala, nabirala je kapre, ki jih vlaga in zdravilne rože v bližnji okolici. Uživala je v morju.

Zadnji dan pred odhodom v domači kraj nas je po telefonu zbudil Sonček in skupaj smo popili kavico. Odšla sem na pošto in v trgovino, da sem kupila par drobnarij za zajtrk in pot. Obesila sem perilo in skupaj smo počistili stanovanje, da smo ga zapustili, kakršnega smo dobili. Odpravili smo se na zadnje kosilo ob obali, ki je bilo odlično in najedli smo se do sitega, kakor je to v naši navadi. Dogovorili smo se, da naročimo prevoz ob 13:30, vendar to ni bilo mogoče, zato smo odpotovali iz Jagodja šele ob 14:13. Vlak iz Kopra je krenil za Maribor ob 14:45. Peljali smo se po bližnjicah, po obvozu, ko se je Senad kregal, da ne bomo ujeli vlaka, nakar mu je Iča odgovorila, da se bomo vračali pač naslednji dan. Ko smo končno stopili s prtljago na vlak, so se zaprla vrata in ob prihodu v kupe je vlak krenil proti domu.

20:30 - 22. 06. 2010 - Napiši komentar

Čudivito zate in za vas!

Ljubljena Majči, saj vsaj preletim bloge. Čudovito, da ste bili na morju in da ste se imeli lepo. Zame je pa dopust že, če sem nekaj dni lahko sama doma. In tako sem zadnjih 10 dni veselo zabušavala doma. Pri meni je do sedaj še to bila redkost. Moji starši so tudi bili v zdravilišču.  Moj Srednji pa je še v Južni Afriki. Mojega zabušantskega dopusta mora biti kmalu konec. Saj veš, da upokojenci nikoli nimamo časa, četudi smo samo doma.

ZavestnaSamost - domača stran - 21:17 - 24. 06. 2010

---

Oj Majči,

očitno ste si privoščili pravi dopust - in to me zelo veseli.

Zdaj pa le pljuni pod kuverto , pa mi pošlji pravljice - jih že  težko čakamo z malima dvema. Naslov imaš pravi.

Pa lep, sončen pozdrav, M.

Uredil/a je klotilda, 24. 06. 2010 ob 23:43

klotilda - 23:27 - 24. 06. 2010

---

Komentar brez naslova

Ustajanje ob 5 zjutraj ni po mojem okusu, še vedno sem mnenja da so najlepši dobro prespani sončni vzhodi in jutra!

Kar se pa tiče mojega  letnega dopusta, me prav nič ni mučil raise fiber in sem prav dobro spal. Pri dopustu, kis e že 5 let ponavlja je vse utečeno. Pa sta mi kljub temu uspela 2 pohoda ( eden največje odkritje Alspega zidu ) prvič, lani enkrat prvič...................

Pa sem imel vse skozi občutek, da na območju Tromeje poznam vsak kamen!

 

lordwales - domača stran - 22:56 - 21. 07. 2010

---