Če me kdaj popade sveta jeza je to takrat, ko se nekdo ne pogovarja z mano, temveč z mojim dekoltejem. Takrat se zelo potrudim, da iskreno vrnem buljenje v kak drug občutljiv del mojega sogovornika ali pa kar na enako mesto. Še večja pravičniška jeza me pa popade takrat, če je ta oseba slučajno potem še užaljena. Čemu že? V primeru ženske to pomeni, da se še obregne, zakaj buljim v njene (konkretno primer z današnje malice pri sprehodu nazaj - neznana ženska lepo strmi dve pesti pod mojo brado, jaz pa čisto nonšalantno pridno vrnem strmenje - je kar zarenčala, hehe). Ne vem, gospa, kdo je že začel? Pa še neke strije se vam kažejo, če že hočete vedeti.. .

Po drugi strani ene majice (no ali pa osebe, ki jih nosijo), prav prosijo, da se gleda tja. "Daddy's little girl" ali pa "My two monsters" sta cvetki včerajšnjega dneva. Ali pa karkoli v tem rangu, odtisnjeno z živopisanimi barvami na majici. Vendar se mi zdi, da se v tem primeru oseba, ki to nosi, nekako odpove sveti jezi, če kdo pogleda tja, ali celo gleda. Te majice bi morale imeti brand "allowed-to-stare-at-the-twins" ali nekaj podobnega. Normalno da si tako majico kupiš z namenom. Se pravi sprejmeš, da se nekdo pase po tebi, ali pa daješ nek message svetu, nekaj, za čemer stojiš. En kratek sprehod po Ljubljani se spremeni v čisto zabavo.. nimate pojma, kakšne bedarije ljudstvo sporoča svetu

Našla sem zanimivo povezavo na korake, s katerimi se morebiti odvadiš buljenja..

my other perspective side: http://the-movie-perspective.blogspot.com/