Moj eDnevnik

Dan spomina

.





 Pred dnevi je minil Dan spomina na mrtve, danes pa je napočil Dan spomina na moj blog. Čas je, da mu spet povem kaj počnem, da me bo morda še kdaj med prebiranjem čez leta spomnil na dni letošnjega oktobra.


 Če slišite kako pokanje, to niso manevri, niti kaka prometna nesreča, še manj pa je ta čas komu iz rok padla skleda, ko pripravlja kak obed. To je glas mene, ki pokam od zdravja. Saj ne bi drugače vedel, ker me drugače vse boli, a mi je to razložil zdravstvenik. To je človek iz zdravstvenega doma, ki te pregleda zdravega in si za to vzame čas. Čisto drugače kot zdravnik, ki te na hitro pregleda, ko je s teboj kaj narobe. Za vsak slučaj pa me je poslal tudi v laboratorij puščati kri, kjer sem bil še najbolj bolan. Ne bojim se dati krvi, le tista igla mi spremeni obraz v isto barvo kot je laborantkina halja. Takoj, ko me je pičila je bilo bolje, še bolj pa čez dva dni, ko mi je zdravstvenik po telefonu dovolil, da me lahko razganja še naprej.


 Da sem v odlični formi skrbi naš sosed, pri katerem sem po garaži položil okoli štirideset m2 ploščic, od katerih sem imel zaradi pokore na kolenih na notranji strani kolenskega pregiba za pest veliko bulo. Čez dva dni je izginila, tako da sem šel dvakrat zapovrstjo v gozd po bukovino, ki sem jo nato še razcepil in zložil. Ne vem kolikokrat sem pri tem vžgal motorno žago, a drugi dan zvečer je bil akumulator za vžig tako iztrošen, da sem počival celo nedeljo.


 Letošnja jesen je bila odlična za gobe. Naša se je odločila, da bo letos resna gobarka, zato sva se kar nekajkrat odpravila v gozd. Preko računalnika sva preučila teren, nekaj pa so ji o tem povedale tudi sodelavke, ki so od drugod. Domačin ti ne bo razlagal, da mu boš potem hodil v škodo, normalno. Pa sva hodila, pregledovala, brskala… No, jaz sem bil bolj psihična podpora in varnostnik, ker še če na gobo stopim, je ne najdem. " Našla " sva kar nekaj malih jurčkov, ki so rasli med takimi gobami, ki bi jih nekateri z veseljem postregli svojim dragim sosedom, sodelavcem ali šefom. Na nekaj kvadratnih metrih sva našla preko dvesto rdečih mušnic. Drugače pa so bile gobe različnih vrst, ki jih midva nisva poznala in različnih velikosti, a največja, ki jo je naša videla, je bila ogromna zelena mušnica. V gozd sem šel v zelenem kombinezonu, ki ima neko alergijo. Med beljenjem dobi ogromno belih pik in pikic...


Čez dva dni sem se pa ob čisto drugem opravilu skoraj spotaknil ob pol kilogramskega jurčka.

 




.


Napiši komentar

@Haha Možakar,

11:37, 3. 11. 2017 .. Avtor marjana
res se bolj poredko javljaš, ampak kadar se, si pa še vedno pravi ti.
Me veseli, da pokaš od zdravja in da se je bula na kolenu ustrašila žaganja in cepljenja polen.
No, z gobami sem pa tudi jaz nekako tolijko na "ti", kot ti sam. Spotaknem se že ob katero, z seboj pa jo vzamem zelo poredko.
Lep pozdrav tebi in vaši/naši gobarki in ostani pokajoč od zdravja še naprej, M.

Kloti

19:22, 3. 11. 2017 .. Avtor Mozakar
ubogal te bom po svojih najboljših močeh, hehe. Jem zdravo, pravkar sva povečerjala kostanj, ki sva ga zalila s pol deci vinčka, tako da mislim, da bom jaz umrl popolnoma zdrav.
:-)

Uredil/a je Mozakar, 3. 11. 2017 ob 18:23

To ti pa zavidam ...

22:51, 8. 11. 2017 .. Avtor OdseviNeba
... to pokanje namreč - ampak pravijo, če dolgo jamraš tud dolgo živiš - no moja mama pravi, da je ona ceeelooo življenje huuuudooo bolna, če ji povem, da sem bila na operaciji by the way preden sem ji skuhala kosilo ( pa ni imela še nikoli v življenju glavobola, zobobola, prebavnih težav in 4 leta je tablete za srce, ker ima roko na srce skoraj 94 let), da bo že videla kako je huuudooo biti star. Ja vidiš gobe pa jaz najraje jem, sva pa šla enkrat z možem jih nabirat, niti za enkrat jih nisva nabrala, jaz sem pa predvsem iskala moža, ker imam tako "dobro" orientacijo v gozdu.
Hvala za vse zanimive teme, ki jih obdelaš tukaj na vesel način!!!
Vse dobro teb in vašinaši vsak dan!!!
((((((((((((((((((((((((((OBJEM)))))))))))))))))))))

OdseviNeba,

21:01, 15. 11. 2017 .. Avtor Mozakar
kot pri tvoji mami, sem tudi jaz imel sosedo, ki je štirideset let umirala - nekako do 90in in še malo čez. Jaz pa bom začel od sedaj naprej kašljati. Pravijo, kot si omenila že ti, da kdor dolgo kašlja ( jamra ), dolgo živi. Jaz sem se odločil, da bom to počel do 88. leta. Boš videla, se poridem pokazat.
;-)

{ Prejšnja stran } { Stran 5 od 165 } { Naslednja stran }

Na kratko o meni


Mozakar.eDnevnik.si

«  november 2017  »
pontorsrepetsobned
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
27282930 

Na prvo stran mojega eDnevnika
Osebna stran
Arhiv sporočil
Sporočila, ki so jih napisali moji prijatelji
Moj foto album

Kategorije


Najnovejša sporočila

Do konca
Runda
Pregovor
Prenos idej
Dan spomina

Moji prijatelji

1606987
dajana
nezica
fee
drsalka
jasmin01
kojotka
lea199
Lucija07
milena
pollmatej
razkritOdkrito
vvooodnarka
odsrcadosrca
janalumnus
tedi
Babica
morskadeklica
bica
radirka
lucille95
zuzzu68
1Trisha
abuu
brjav8
dancer
kokfajn
sime
valmorja
klotilda
medina
metuljevlet
Chantal
hummer
Lurovke
mazy15
merimax
SamotnaDusa
silvestra
ZavestnaSamost
sheehs
dare
masreya
OdseviNeba
Ramus
SamanthaTanja
nervuska
Kleopatra
volanmotac
mah
ink164
jagoda1
pravakala
najinapot
andrejm
barvnasmetana
Gordana
DarkBloodAngel
DaniKa00
turist
deklicamorska
myoffice
Danika01
jr
ZavestnaSamostNova
LaVida
soiram
montaznehise
barvica
scarlet
Sapfo
marios
pajo
saci
bernardasmon

Zanimive strani

Drugi svet - slovenski blogerski casopis



Število zadetkov: 958741
Avtor vsebine tega eDnevnika je Mozakar.
Pogoji uporabe - Varovanje zasebnosti - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-15 eDnevnik