Novice.Dnevnik.si

sobota, 24.07.2010  

Borut Pahor: Postali smo zrelejši za občutenje vojnih ali povojnih tragedij

Ljubljana - Kadarkoli smo priče novim razkritjem vojnih ali povojnih tragedij, smo bolj moralno šokirani, kar kaže na to, da dozorevamo kot narod, je po poklonu žrtvam povojnih pobojev v Barbara rovu in žrtvam nacizma v Starem Piskru v Celju dejal premier Borut Pahor. Ljubljanski nadškof Anton Stres je poudaril sočutje, ki ga dolgujemo žrtvam pobojev.

»Slovenci smo s tem, ko smo postajali zrelejši kot narod in država, postali zrelejši tudi za občutenje tragedij, ki so se dogajale med drugo svetovno vojno in po njej," je v izjavi po poklonu žrtvam v Starem Piskru in v Hudi jami dejal Pahor.   ………………………….

Fotografija: Dnevnik

_______________

V primerih, ko se predsednik vlade ter največje pozicijske stranke in šef največje cerkvene organizacije ( RKC ) v državi spravita skupaj med rjuhe, se državljankam in državljanom praviloma ne piše posebej dobro. Pahor je kot kaže v prazno izstrelil že vse ideološko demagoške naboje po katerih je njega in njegovo stranko SD doslej poznala slovenska javnost in se je zatekel k preizkušenim in do sedaj uspešnim trikom temelječim na stari in za politike koristni zgodovinski razdvojenosti Slovenk in Slovencev. Naj Bog živi novo spravo s Pahorjem in Stresom na čelu!

V čem se torej sedaj še razlikujeta politično ideološki platformi Pahorja in njegove SD od Janše in njegove SDS ? Vedno bolj ju je mogoče zaznavati kot politično ideološka enojajčna dvojčka s to veliko razliko, da se Janša pred javnostjo ne pretvarja in se ne kaže v drugačni podobi kot v resnici je. Tega pa za Pahorja seveda ni mogoče trditi. Na oblast je prišel kot relativno konzervativen levičar, da bi v svojem desničarstvu v zelo kratkem času Janšo za daleč presegel.

Civilizacijsko dejanje je poklon vsem žrtvam medvojnih in povojnih nesrečnih dogodkov in slovenskega bratomornega  klanja, le nekam hudo pozno se je Pahor tega spomnil. In sedaj, ko je tako veličastno opravil in se spravil z vsemi mrtvimi izpred šestdeset in več let, bi bilo prav, da se še vsaj malo posveti več sto tisočim živim, ki živijo na robu revščine in socialnega brezupa. Z njimi pa bo sprava malo težja in še na kako veliko in učinkovito pomoč svojega kolega Stresa ne more pretirano računati.

Prav ima Pahor, ko pravi, da smo postali zrelejši za občutenje vojnih in povojnih grozot. Postajamo pa tudi zrelejši za občutenje današnjih  političnih ter socialnih grozot, ki nam jih dnevno uprizarja Pahorjeva koalicijska oblast ter elite, ko jo podpirajo in s katerimi se ne bo dalo opraviti s položitvijo kakšnega šopka rož in prižigom kakšne svečke. Z mrtvimi izpred več kot pol stoletja se da manipulirati in se jih izrabljati za politično ideološke cilje ter ohranjanje razdvojenosti slovenske družbe, kar že dvajset let uspešno počneta slovenska politika in največja slovenska verska združba. Z živimi in vedno bolj lačnimi ter socialno obupanimi pa bo to veliko težje in brez morebitnega hudega državnega nasilja skoraj nemogoče. To Pahor seveda dobro ve in tudi tu je verjetno razlog, da sedaj išče tihe zaveznike pri šefih RKC, pri desničarskih kapitalsko finančnih lobijih v Evropi in svetu ter svojih koalicijskih partnerjih, ki bi se jih v normalnih razmerah v vsaki normalni državi kar najhitreje znebili in jih odslovili. Ker pa Slovenija ni in nikoli še ni bila »normalna« država, so seveda takšne oblastne bratovščine in zavezništva nujna, če se želiš kljub evidentnim neuspehom svojega vladanja obdržati na oblasti ter lobijem, ki so ti prevzem oblasti omogočili in zunanjim prijateljem izpolniti obljube, ki si jih dal, ko na oblasti še nisi bil.

Našemu dragemu predsedniku vlade bi kazalo sporočiti, da smo državljani zelo moralno šokirani tudi, ko poslušamo njegove javne nastope in prebiramo zakone, ki jih sprejemajo poslanci njegove koalicije in še bolj pri prebiranju zakonov, ki naj bi šele prišli v parlament ali ko spremljamo delo vlade, ki jo vodi. In da smo državljani moralno šokirani tudi, ko spremljamo brezštevilne ter nikoli do konca razčiščene afere v katere so do vratu vpleteni njegovi partnerji v oblasti in niče nikoli zaradi tega ne čuti ne političnih in ne pravnih posledic.

Lepo je, da oba občutita neizmerno sočutje do strahot in grozot, ki so prizadele tisoče nesrečnih v vojni in povojni vihri. Vendar bi sedaj bil že čas, da bi to isto sočutje začela občutiti tudi nad nesrečnim življenjem več sto tisoč živih upokojencev od katerih jih veliko živi že krepko v revščini in veliko na samem pragu revščine. Živih brezposelnih ali pa še  zaposlenih, ki jim za njihovo delo nihče ne izplača plač in nesrečo njihovih družin ter nesrečo še veliko drugih skupin državljanov za katere v teh dvajsetih letih obstoja države še ni bilo časa poskrbeti, ker so pač politično kapitalske in finančne elite in RKC morale najprej poskrbeti zase in za svoje premoženje. Sedaj, ko pa bi morali poskrbeti za znosno življenje večine državljank in državljanov pa je zmanjkalo vsega in država se nam je začela sesuvati sama vase.

Spoštovana gospoda naj prihranita še kak šopek rož in kakšno svečo, da jo bosta lahko prižgala v spomin živim socialnim mrtvecem in slovenski pravni ter socialni državi.