Tu za večno z mano sanjaj

25.7.

Prvi dan za mano. Tunizija je mivka in sonce in veter, tuj jezik in dobra hrana. Za večerjo so bile take slaščice, da sploh nism mogla vseh pojest. Moi, ja!

Družbe ni – sux. Tamalino razpoloženje niha ko lopatice mlina na veter, večkrat meni v škodo kot v prid. Popoldne sem prespala na plaži. Sonce me je ujelo malo, res malo.

Voda je sicer plitva&topla&rahlo meduzasta. V pesku so baje škorpijoni? Huh, morm merkat.

Dan sem večinoma prespala. Ne vem, zakaj. Mogoče za vseh xy mesecev nazaj, kaj pa vem. Še na kosilo nisem šla, mind you.

Kje sicer začeti? Zjutraj zajtrk, poem sem spet spala & potem smo šli na plažo, kjer nisem niti za trenutek ležala na ležalniku. Suits me fine, ker sem bila ali v vodi ali na obali. Se me je tudi malce prijelo sonce. Yay z enim samim minusom – črte od kopalk.

S tamalo sva se furale z vodnim skuterjem, za celo fakin premoženje. Cene v hotelu so nasploh pasje v primerjavi s tistimi na tržnici. Ampak je bilo totalno zabavno, sploh ko sem navila gas do konca in je tamala skor padla dol. xD je rekla, da mi nikol ne bi dala vozniške. Bomo vidl!

In seveda, pol smo zganjal turizem. Smo šli v mesto in v neko trdnjavo ali karkoli, Hammamet Medina imenovano, ki je ubistvu ena ogromna tržnica. Sem dobila občutek, da ¾ stvari dobiš za dinar ali dva, tj. 100-300 starih tolarjev ali 60 centov – 1€20, cca. Folk je res vsiljiv, sploh mladi tipi, ampak se navadiš. Premišljujem, da bi mi mogoče dali mir, če bi se oblekla manj spodobno – kao, ona je kurbiš, mi jo je nečastno ogovort. Ali pač ne.

Torej, na tržnici je vse dokaj poceni + da se za dražje stvari da FUL spustit ceno. Za 1din pač nima smisla. Ena ženska mi je zatrjevala, da mi za toliko naredi tattoo iz kane – zelo dvomim, vsaj ne takega, kot bi hotela, ampak prav dragi vseeno ne morejo bit. Se mi zdi ful priložnost, da sprobam, kako bi dejansko izgledala tista tattoo ideja – ampak ne najdem načina, ki bi mi omogočal, da si na tisti nabiti tržnici dam porisat celotno dolžino hrbtenice in še več, zadevo ohranim nespacano. Ampak hej, cajta imam itak ogromno, lahko pogruntam bilokaj.

Itak si pa verjetno ne bom dala delat pravega tatuja čez hrbet. Že samo ideja je od preveč branja knjig. Ali pač ...

Ponoči ne smem sama na obalo, čeprav bi mi res sedlo mal premišljevat, če že družbe nimam za debato.

27.7.

Še en dan. Tokrat sem prespala dopoldne vključno z zajtrkom, se zbudila za kosilo & potem spala naprej na plaži, kjer pa so me konstantno motili neki Arabci, ki so delali tam – prodajali šaro, imeli na čez jet skiing&stuff. Eden od njih, Faldan or sth, je bil tako zelo navdušen nad mano, da mi je hotel podariti karkoli od svoje robe, predvsem nek obesek s srčkom. »I give you my heart,« mi je rekel, ampak sori,  ne gre mi do tega; trenutno mi je že moj preveč. In končala sem z neko zapestnico. Tip je vztrajal, da MORM it plavat z njim en krog, in očitno se je prav zares želel znebiti svojega ubogega srca, ker mi je navesil verižico okoli vratu. In zraven vztrajno zatrjeval, da je to prav zares zastonj.

Torej, potem sem se dost hitro spravla iz vode, češ, tam so moji tastari, in mu potem prišla nazaj povedat, da morm it. Je še nekaj jamral gor&dol pa če se dobiva&nevemkaj, pa sm mu rekla, da ne vem, verjetno ne. Ko ga spet srečam, mu nameravam povedat, da so mi starši prepovedal govorit z njim. Me zanima, kaj bo naredil potem.

Zvečer sva s tamalo šle en krog na neki dokaj dragi živali, ki se ji reče dromedar, čeprav izgleda kot obična kamela in se premika s hitrostjo ZajcaKunca na valiumu. Najbolj adrenalinski del je bil, ko je zver vstala/sedla, ker je najprej klecnila na prednje noge in šele potem pokrčila zadnje (pri vstajanju obratno), da te je nagnilo za xy stopinj naprej/nazaj.

Ju3 gremo baje spet v mesto. Kupovat stvari&to. Kewl.

Tukej v sobi mava kopalnico, v kateri je kad, ki je še nobena ni uporabla & zavesa je zagrnjena po sredi. In jst se dons ob enih zju3 spomnem na The Shining! Zdj pa hočem zaspat, se spet spomnem, tamala zasmrči & mene skor kap. Dans spim s prižgano lučjo!

Projekt kratke zgodbe ne teče spljoh. Polno motivov & nič zaključkov.

28.7.

Zjutrej je bilo bujenje zelo annoying in zajtrk zelo zaspan, tamala je že imela en izpad, ko se omenila CATURDAY, YAY!

Debata je tekla o spamu – tistem v konzervah.

Potem – Hammamet Medina, bazaar. Spet. Kupila neko tradicionalno oblačilo, ker mi je bilo kul, in usnjen mošnjiček. Mat je dokazala, da je res 'mati bandit' (tako jo je krstil nek tip, ki ga je odgnala od tamale), ker je povsod barantala in nič kupila.

 Domačini so še vedno sitni, btw, danes so me med drugim proglasili za Shakiro. Blagor ubogim na duhu, (barvno) slepim in slabovidnim.

Vmes sem bila še na plaži – zaspala sem na boku in se zbudila z lepo zapečenim desnim bedrcem. Za popizdit. Na srečo me ne peče.

Pri večerji sem pila vino. Po večerji sem pela – ne zaradi vina, ampak ker mi je v glavo padel  en komad, ko sem stresla pesek iz  čevljev.

Two weeks away feels like the whole world should have changed,

But I'm home now, and things still look the same.

I think I'll leave it 'til tomorrow to unpack,

Try to forget for one night that I'm back in my flat.

On the road where the cars never stop going through the night,

To a life where I can't watch the sun set.

I don't have time.

I don't have time.

I've still got sand in my shoes,

And I can't shake the thought of you.

I should get on, forget you.

But why would I want to?

I know we said goodbye,

Anything else would have been confused.

But I want to see you again.

In potem nadaljevala z ogromno od Dido, dvema od Sarah McLachlan itd.

29.7.

Dnevi so ful čudni. Pojma nimam, kdaj smo prišli, sanja se mi ne, kolk je to '2 dni', tj. cajt v katerem odhajamo. Vse je nekak omejeno na 3 obroke in na U.jeve SMSe, ki prihajajo običajno ob dokaj enakih urah (okol šestih in potem nekje od osmih do desetih).

Danes sem spet prespala zajtrk, šla na plažo, še malo spala, šla na kosilo, brala Dune, šla spet na plažo, še mal brala Dune, šla na večerjo, še spala, in zdaj sem tukaj. V vodo sploh šla nisem, ker mi ni sedlo. Sem pa že kar fino rjava – in še vedno polna fakin mozoljev, ne vem a je krivo podnebje, tamalin puder ali oboje.

Povhn kufr mam peska, dobesedno.

Sicer pa nič novega, prav res, niti za debato (učinek U. Je že malce popustil, nazadnje sem ga videla teden dni nazaj). Tamalino počutje niha, jst pa sem kot pač sem.

Čistilka nam je odnesla brisačo, btw, ker je bela. Zaenkrat je še nismo dobili nazaj. XD

Šli smo jahat; ob totalno nemogoči uri, da ni blo vroče (vstala ob 6 zjutrej). Dobila konja Starlight, ki je bil len & lačen & se je ustavil ob vsakem zelenju & ga začel jest & mi iztrgal vajeti iz rok. Rit me boli od visokega kasa, če se usedem na kak rob, sicer pa ni krize.

Šla na zajtrk, spala, prespala kosilo. Narisala moj tattoo–to–be, ubistvu prerisala v razmerju 1: manjkot1panevemkolk s platnic od Kushiel's Chosen. Vrtnice sicer niso glih moj fav, ampak samo vitice so izgledale nekam prazno.

Brala Dune na plaži. Zdj je povhn peska – kar pridoda k vzdušju. xD Se zmenla za tattoo. Večerjala. Še brala (&prebrala). Načela novo knjigo & ugotovila, da se gre o lezbijkah (note to self: never ever let Snow/Syd choose a book 4U xD). Pisala kartice. Premišljevala VELIKO PREVEČ.

31.7.

Zjutraj prespala zajtrk. Šla v Hammamet Medino, dala 15din za luštno bombažno srajčko.Hotla kupit kavbojke, pa je tip postavil čist nenormalno ceno. Prišla v hotel, jedla, šla na plažo. Ob petih sm se zmenla s tipom za tattoo in mu nesla moj design. Tip je narisal kr s prosto roko & FUL na prbližno, sreča zanj da nism mogla videt, ker bi mu dala lih ene 5din, tk je pa dobil 15. Pa sej ne rečem, zgleda kul, sam ni pa to, za kar sm plačala. Morm v Sloveniji še 1x it k nekomu k bo to delal na normaln način (in računal bogastvo ...blah).

Šla na večerjo. Spala, pela, pakirala. Ob dveh mamo zajtrk (...?) in ob 6:15 letalo, ob treh gremo izpred hotela.

Epilogue

Ob treh zjutraj je Hammamet živahnejši kot Portorož v petek ob enajstih zvečer. Ljudje vseh starosti in narodnosti vrvijo po temi, sedijo po kotih, srkajo pivo, ležijo na vogalih.

Cesta je temna in neskončna.

Bila sem cel teden v severni Afriki, pa to vem samo zato, ker je to pač dejstvo. Nikjer drugje se mi ne pozna, vse, kar je ostalo, je nekaj spominkov in slik in pesek v mojem kovčku.

Mudi se mi domov, pa ne zaradi domotožja.

In prav zares je malce strašljivo, kako brzim skozi stvari in ure samo zato, da bom bližje, z eno samo mislijo: kmalu. Kako spremljam vzlet, kako mi vse pomeni samo še en korak ...

...kam? Ne povem.

Trenutno čakam, da se dan prevesi v 'proti večeru'.

...

17:01, 2. 08. 2007
Avtor Shadow

Vooov:) Jz bi šla tut!

Ampak verjemi, jaz sem bila malo nižje od tebe na Djerbi, pa so me enako kakor tebe ogovarjali čisto vsi malo mlajši Tunizijci, pa ni bilo važno če sem imela kratko kiklo al pa hlače. Pred parimi leti me je eden označil za Britney! Omg, ampak takrat je še imela lase.
Fajn, da si se imela fajn...x)
Mah...spet bi šla tja.
LP
S.