<h1>eDnevnik, slovenski blog</h1>
14. 04. 2017,01:51

Radostno Veliko noč in prebujenje pomladi

Želim vam vesele velikonočne praznike in sončne dneve pomladi.

Besedilo na blog je deloma prevod iz voščilnice v nemščini
za moje nemško govoreče sorodnike.

Želim vam blagoslovljene in sproščujoče velikonočne praznike.
Naj pride k vam mali zajček in vas  dregne s svojim noskom.

Želim vam pomladi polne velikonočne praznike.

Fotografije rožic so moje.
Na spletu sem našla, da ponekod bergenijo

imenujejo tudi velikonočnica.


Cvet narcise skozi ograjo


Zlatorumene marjetice z dvorišča hiše
mojih staršev...

Mi nismo religozni, smo nekonfesionalni,
zato ničesar ne praznujemo.
Tudi kot družinski praznik ne praznujemo.
Mi živimo vsak svoje lastno življenje.
V resničnosti nismo več družina.

Moji sinovi gredo po lastnih življenjskih poteh.

Toda kljub vsemu dobijo tradicionalna

čokoladna jajčka in zajčka.


Praznujem notranje v sebi sami.
Grem v mojo notranjost.

Je že znano, da mi je mnogo bolj všeč germanski praznik
pomladi kot pa krščanska Velika noč.

Sem že pisala o tem,
ker sem po prednicah pol germanskega porekla.
Pa glede na mojo lastno duhovnost bolj NEkristjanka.

Ne zamerite mi citiranje na citiranje.
Ko sem iskala na javnem spletu novejše zapise o
pomenu velikonočnega zajčka in jajčk,
sem naletela na verjetno komu Drugemu še mnogo bolj
simpatičen blog blogerke Eko MARTINE,
ko je na kratko citirala Damjana J. Ovseca,
kako je z velikonočnim zajčkom in velikonočnimi jajčki.


http://ekomartina.blogspot.si/2016/03/velikonocni-utrinki.html


ponedeljek, 28. marec 2016

Velikonočni utrinki

/.../

Vir:
Ovsec, D.J. (1992). Velika knjiga o praznikih: praznovanja na Slovenskem in po svetu. Lj.: Domus.

In zakaj zajčki za Veliko noč? Kaj predstavljajo? Od kod so prišli? 
"V zvezi s pirhi nastopa tudi pri nas velikonočni zajec, ki skoraj po vsej Evropi, zlasti otrokom, prinaša pobarvana jajca. Zajec izvira iz germanskega poganskega sveta. Vsak april so praznovali praznik v čast tevtonske boginje Eastre, Ostre. Nekateri so jo imeli za gozdno boginjo, drugi za boginjo pomladi nasploh. Po nekaterih pojmovanjih naj bi imela zajčjo glavo. Bila naj bi še boginja zarje in začetka življenja. Angleška beseda za Veliko noč je Easter, nemška pa Ostern in obe izvirata iz imena omenjene boginje. Zajec ni nobena značilna mitološka germanska žival, ampak je prastar simbol, ki ga najdemo skoraj povsod po svetu. Je simbol plodnosti, ponovnega rojstva, vstajenja, preporoditve, pomeni luč v temi... V Angliji otroci iščejo velikonočna jajca, ki jih je zajček skril nekje na vrtu, ali pa v kakšen kot ali špranjo v stanovanju. Nemški in madžarski otroci dobijo koške z darili, v katerih je tudi zajec; včasih je bil lesen ali iz blaga, zdaj je največkrat iz čokolade, oblečen v pisan papir. Ta šega se je že davno razširila povsod po Evropi. Pri nas, npr. na Gorenjskem so za otroke skrivali pirhe, na vrtu pod grmovjem, tudi v hlevu. V Ljubljani so otrokom skrili darila po kotih v stanovanju, ali pod blazine na kavčih". (Damjan J. Ovsec)


Vemo, da v krščanstvu jajce simbolizira  Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje in vemo, da so najbolj značilna rdeče obarvana jajca, ki predstavljajo kaplje krvi. Sem pa letos razmišljala in se spraševala zakaj velikonočnemu jajcu rečemo pirh in zakaj je največkrat rdeče barve. Odgovor sem dobila v knjigi D.J. Ovsca, Velika knjiga o praznikih. "Pobarvana jajca so poznali Kitajci, Egipčani, Perzijci, Grki, Rimljani in drugi. Da so bila prvotna barvana jajca rdeča, nam kažejo besede, ki jih na Slovenskem uporabljamo zanje še danes: pirhi in remenice (prekmurski izraz, kjer rumen pomeni rdeč), remenke. Izraz pirh je soroden s piros, kar madžarsko pomeni rdeča barva, v grščini ogenj, v češčini pa pordeti, postati rdeč. Rdeča barva je med drugim simbolizirala sonce, energijo, ogenj, kraljevskost, ljubezen, srce, obnovitev življenja, kri, zdravje, moč, veselje, vero, aktivnost in ustvarjalnost, zmago, uspeh...Slovenska velikonočna jajca se imenujejo tudi pisanice (Bela krajina) ali pisanke. Pisali so jih z lesenimi pisalkami, ki so imele vdolbino za vosek."



Trenutno stanje duha: Bolj cvetoče pomladno, duhovno pomladno praznično kot pa velikonočno...


Napiši komentar
Komentarji:

Avtor vsebine tega eDnevnika je ZavestnaSamostNova.
Pogoji uporabe - Varovanje zasebnosti - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-15 eDnevnik