Aufletove ajzenponarske duri

Zdravstvo pri vojski.

V sedanji vojni se posebno skrbi za telesno snažnost vojaka. Slišalo se je večkrat, da bo vojni naredila konec kuga, kolera in bogve kaka bolezen še. Če bi ne bilo sanitarnih naprav, bi bilo to pač verjetno gotovo, zlasti v poletnih mesecih, ko so mrtveci neznosno smrdeli in jih ni bilo vsled ognja mogoče pokopavati. Škropili smo jih z apnom in ravno tako naša stranišča (na kaki njivi izkopana jama, takozvana »latrina«). V balkanski vojni je neki avstrijski profesor pojav kolere na mah ustavil. V japonsko-ruski vojni se je pa našlo, da so ranjenci veliko prej ozdraveli, če so se kopali in se prale rane, radi tega se v današnji vojni skrbi za umivanje in pranje. Dokazano je, da Nemčija in Avstrija izdasta ogromne vsote v ta namen, ozdravita in izlečita nad 80 odstotkov ranjenih in obolelih, in že to je za naše sovražnike hudo orožje in se ne morejo načuditi, odkod vendar jemljemo ljudi. Preje so bile nalezljive bolezni največji zadržek taktičnih načrtov, sedaj take bolezni niso nikak zadržek. Higijena zasleduje moža celo v strelni jarek.

Uš, ta »krotka« živalica, ima dandanes le kratko nit življenja. Kjer se pojavi, so ji že za petami. Ta živalica je hud sovražnik vsake vojske, ker je najzanesljivejši prenašalec in zbiralec kužnih bolezni. Prvo, kar moremo ogledati, je »mobilna pomožna postaja« ali bolje rečeno, »pomožni vlak«. Poveljnik ima štiri vozove in nekaj sanitetnih mož ter se vozijo ob fronti po železniških progah sem in tje. Kjer dobi vlak z bolniki in ranjenci, že priklopi istemu svojo »pomožno postajo« in med vožnjo prične svoje delo s tem, da, ker vozi s seboj dovolj sladkorja, čaja in drugih pijač, med drugim tudi vino, in žganje — postreza bolnikom in ranjencem na potu in jih pokrepi na ta ali oni način. Tudi »postaj« ali »vlakov« je nad 20, vsi pod nadzorstvom člana »Rdečega križa«, grofa Traun-Abensberg. Neverjetno, a vendar res, da je v teku italijanske vojne ena sama taka postaja nad 40.000 mož postregla in okrepčala. Kakor omenjeno, priklopi taka postaja štirih voz svojo pomoč vsakemu vlaku. Če se peljemo dalje, srečamo na progi morda kopalni vlak. Spredaj parni stroj (lokomotiva) osebnega vlaka, ki daje gorkoto in paro, v sredi vlaka je pa stroj tovornega vlaka, ki daje za porabo potrebno vodo. Tak vlak šteje navadno po 10 voz in še več. Po dva do tri tisoč mož se lahko okoplje v enem dnevu v takem vlaku, obenem so tudi osnaženi uši, ker so ti kopalni vlaki zvezani tudi z desinfekcijo. Taki vlak pride in ostane poljubno kje na odprtem polju na progi, kjer je ravno vojaštvo. Takoj prične svoje delo. Vojaštvo sleče svojo zgornjo obleko, jo zveze skup in odda v voz za desinficiranje, med tem pa gre v kopalne vozove; v prvem oddelku se sleče spodnje oblačilo in gre v »Adamovi obleki« v drugi oddelak, pa se opere z gorko vodo. Ko to konča, gre v tretji oddelek za osušitev in nato v četrti oddelek, kjer dobi popolnoma sveže oprano perilo, nato pa prejme že vrhno obleko, ki se je med tem časom, ko se je kopal in umival, že očistila bacilov in pa uši. Vojak je torej čisto preporojen in osnažen. V teh vozovih je prav prijetno, zlasti če brije zunaj kraška burja. Ti kopalni vlaki imajo seboj tudi brivce. Namerilo se je že, da se je dalo tej ali oni četi, ki je bila ravno na vrsti za kopanje, povelje si dati postriči do golega lase. Ko se je četa, kateri je bil tak vlak naročen, osnažila, jo odkuri drugam, kjer je potreben. Kje pa je dobil kopalni vlak toliko sveže opranega perila, bode marsikdo vprašal. Čisto naravno. Vojaki, ki so bili določeni za kopanje, so odložili svoje umazane stvari, katere popelje ta kopalni vlak v nalašč zato postavljene »poljske perilnice na paro«, katere so postavljene ob celi bojni črti. Veliki železni kotel za lug, pralni boben, centrifuga za ožemanje, parni stroj in nekaj sušilnic - to je vsa naprava; poleg tega nekaj za to določenih vojakov-peric, ki so v stanu na dan po več tisoč kosov perila oprati. Seveda to perilo ni likano, pač pa higijenično očiščeno. Vse te naprave so med seboj tako tesno sorodne, da si strežejo iz roke v roko in ena brez druge ne more obstati, oziroma delovati.

Tedenske slike, 1.3.1916

Ena

{ 22:48, 7. 09. 2009 } { Avtor odsrcadosrca }

vojaška bolnišnica je bila na Kneži ...

Verjetno je bilo...

{ 00:12, 8. 09. 2009 } { Avtor ajzenpon }

... v teh krajih kar zanimivo med prvo svetovno vojno.