Odprto srce

Dan pred sladkanjem

Pravzaprav sem mešanih občutkov pred jutrišnjim tekanjem. Počitka je bilo obilo, a bolj zaradi bolezni. Imam občutek, da so se mi moči povrnile, po drugi strani pa me malo razjeda dvom. 6 ur tekanja le ni kar tako. V nedeljo sem pretekla 21km potem pa nič več. Samo plavanje v torek, ki je lepo sprostilo mišice.

Pripravila sem si že vse, jutri zjutraj samo še pijačko naredim. Kovček je že na avtu, potovalka pripravljena, ha, ha, kot da grem bogve kam. Pa ni tako daleč Sladki vrh.

Moj mož bo tudi tekel, vendar samo kakšnih 25 km, potem pa bo navijal . V ležalniku mu ne bo nič manjkalo. Lani je navijanje meni zelo pomagalo, tudi letos se nadejam pozitivne energije, ki te kar ponese naprej.

V nedeljo spet plavanje (je bilo na prvi resni vadbi prav luštno, samo trije začetniki smo imeli svojega trenerja ), v ponedeljek pa imam naročeno masažo, tako da spravim ubogo truplo k sebi.

Takole pa je izgledalo lansko leto

Upam, da se bom tudi letos tako smejala. Če drugega ne, sladkarij se pa bom lahko najedla, ker po napovedih, dobrot ne bo manjkalo.

Po tem teku pa v Palmanovo na polovičko in decembra štafetni tek v Velenju okoli jezerca. Vmes pa pridno trenirati plavanje, da pridem iz žabice in prsnega do spomladi na vsaj nekaj metrov kravla . Upam, da bo plavanje pomagalo pri teku, so načrti za prihodnje leto zelo smeli.

Počasi grem počivat in spančkat, upam na mirno spanje in prijetne sanje.