Odprto srce

Pohod po okolici Zagorja

Sem se šla danes malo potepat po hribčkih, ker je tako lepa snežna idila. Seveda ob vodenju prijateljice, ker jaz se sama prehitro izgubim .

Najprej seveda pošten zajtrk, polnozrnat kruh in kislo mleko (mlekomat seveda)

Nato je sledila pot po zasneženi pokrajini do Zagorja.

Že kar na začetku je sledil precejšen vzpon.

Seveda se je vmes našel čas tudi za fotografiranje.

Pogled naokrog je bil pravi balzam za dušo.

Brez malice vmes ni šlo in tudi čajček je dišal po kuhančku

Sonček se na žalost ni uspel prebiti skozi oblake.

Jaz sem se "pribijala" na tla . Je bilo ledeno in navzdol in kar naenkrat sem bila na zadnji plati.

Potem sem stopala previdneje naprej, je bila pa res drsalnica.

Narava naju je obdarila s prelepimi pogledi.

In zadnji klanec sem bila nasmejana in dobre volje, kljub dobrim trem uram pohoda.

Gamaše imam pa res unikatne, a ne

Mraz ni popuščal in vso pot je škripalo pod nogami, tako da je čajček na koncu pošteno prijal (za dodatek pa borovničke )

Vožnja domov pa spet v čudoviti zimski idili.

Potepala pa sem se tukaj :

Komentar brez naslova

07:28, 11. 02. 2010 .. Avtor Gost

tudi prijateljica je nadvse uživala ;) hvala za družbo :)

Ksenija

.

08:30, 11. 02. 2010 .. Avtor tedi

a je lahko kaj lepšega kot potep po zasneženi pokrajini? ne, ne....obožujem takšne potepe. jaz grem danes, me zanima če sploh pridem kam, ko ni zgaženo hahahah

pridna si! na zadnjici sem bila pa jaz v zadnjem v tem mesecu, že ene petkrat hahah

tedi