AndrejM

Kakšen je ekološki način življenja?

Ekologija je v zadnjem času zelo pogosto uporabljena beseda. Celo mod(er)no je, če človek pravi, da živi ekološko. Vprašanje pa je, če je to res in tudi, v kolikšni meri v sodobnem svetu sploh lahko živimo ekološko.        

V petek zvečer sem med preklapljanjem TV programov v oddaji slovenske nacionalne televizije, ki je sicer nikoli ne gledam, opazil klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj in jo krajši čas poslušal. Kaj mi je pri njej všeč? Premore ogromno znanja z različnih področij in bi zato lahko uporabljala zapletene stavke z velikimi količinami visokozvenečih tujk, kar nekateri tako radi počno. Ne, ona govori v preprostem jeziku, ki ga lahko razume vsak. Drugo je, koliko ljudje njene nasvete potem upoštevajo. No, kar se mi je zdelo super, je bila misel, da je pri ekologiji marsikaj, kar je dobro za našo denarnico, hkrati dobro tudi za okolje. Se oproščam, ker sem ujel samo drobcen del njenega nastopa, ampak tale misel mi je bila pa zelo všeč. Omenila je recimo temperaturo v stanovanju: vsaka stopinja temperature v stanovanju manj je dobra za denarnico. Pa to, da lahko marsikdaj opravimo kakšno pot peš ali s kolesom, ne pa za avtomobilom. Oboje je na koncu dobro ne samo za denarnico, pač pa tudi za okolje. 

Še en plus je pri opisanih dveh primerih: boljše zdravje in počutje nasploh! Nižja temperatura v stanovanju je za bivanje primernejša in bolj zdrava. No, pretiravati sicer res ni treba, kot so pred leti v socialistični Romuniji, kjer je pozimi najvišja dovoljena temperatura bila 18^OC. Spomnim pa se, da smo pri nas doma pred leti v dnevni sobi imeli temperaturo tudi okrog 25^OC in več. Danes smo zadovoljni s temperaturami med 20 in 21^OC, pa smo vsi štirje, vključno s polletno tamalo tamalo, zdravi in zadovoljni. Da ne govorimo o boljšem počutju, če se namesto z avtomobilom nekam odpravimo peš ali s kolesom. 

Vendar je danes ekološko obnašanje velikokrat v nasprotju z uveljavljenim in splošno sprejetim načinom življenja pri nas, ki mu botrujeta potrošništvo in razvajenost. Recimo. Veliki trgovski centri so zgrajeni na obrobju mest. Seveda se mora človek tja pripeljati z avtomobilom. Centri poskrbijo, da je dovolj (brezplačnih) parkirnih mest, saj se v nakupovalni center ne bomo vozili z javnim potniškim prometom. Ja  kdo bo pa vlačil po avtobusih vse tiste polne nakupovne vrečke? Druga stvar pa je air condition. Nekako smo se odvadili dejstva, da je poleti toplo, večkrat pa tudi vroče. In tako morajo biti takšne in drugačne hladilne naprave nameščene povsod, tudi doma. Koliko energije se na ta način izgubi? 

Je pa res nekaj. So stvari, kjer ne moreš narediti nič ali pa zelo malo. Kot primer: v našem naselju imam vrtec. Ki pa je premajhen in našo taveliko tamalo moramo zdaj voziti v drug, nekaj kilometrov oddaljeni vrtec. Trenutno teh voženj ne moremo kombinirati z drugimi, običajnimi vožnjami, tako da namesto vsakodnevnega prijetnega sprehoda naredimo z avtomobilom dnevno kar nekaj odvečnih kilometrov. Ali pa hrana. Ekološko pridelani izdelki in zdrava hrana so dragi in vedno več je tistih, ki si tega razkošja ne morejo privoščiti. Občasno nam dvigne pritisk kakšna novica o tem, kaj vse je v naši hrani oporečnega: od pesticidov do melamina. Saj, bo kdo rekel, to se dogaja tam nekje, na drugem koncu sveta, vendar v globaliziranem svetu tudi hrana hitro potuje z ene do druge strani zemeljske oble. Hvala Bogu, da imamo doma vrt in nekaj sadnega drevja in da imamo hkrati še vedno zelo aktivni dve ekipi babic in dedkov, ki nas zalagata z njihovimi domačimi pridelki. No, tudi tega razkošja nimajo na voljo vsi.   

Vseeno pa je kup drobnih stvari, ki jih lahko vsakodnevno naredimo: zase, za svoje zdravje, za denarnico in za okolje. Živimo lahko čim bolj ekološko življenje v okviru svojih (finančnih) zmožnosti. In naj ne bo samo gola, prežvečena floskula: to delamo za naše zanamce. Za tiste, s katerimi živimo in za tiste, ki jih nikoli ne bomo spoznali.      

Komentar brez naslova

13:53, 5. 11. 2008 .. Avtor Babica

En ekološki problem imam, ki se je porodil zjutraj, ob vožnji v službo. Križišča se zabašejo in se ne moreš premakniti nikamor. Slišiš gas-bremza-hupa-gas. Tisti 'gas' nam da svinca in uničuje naš svet, dobesedno in v prenesenem pomenu.

Ampak tega problema bi se morali lotiti vsi, ki se vozimo v službo, najmanj vsi mi.

 

 

Ej, ej, svinca ni...

14:33, 5. 11. 2008 .. Avtor metuljc

....več kaj veliko, so pa druge svinjarije. Hrup je tudi onesnaženje, no. Pa svetloba ponoči, pa.....

Si se pa enkrat zatipkal, A., melamin in...so OPOREČNI, ne neoporečni.....

Ja, velja razmišljati in v mikrosvetu delovati....čeprav mene vedno pogreje, ko se beseda ekologija izrablja....in izrablja se pogosto.

m.

Ravno par dni nazaj...

14:55, 5. 11. 2008 .. Avtor jonesova

... sva se z mojim jonesom pogovarjala o tem. In sicer sva videla en delček oddaje Polnočni klub na TV SLO1 - tema - ekologija, seveda...

Skratka, vztrajala sem, da lahko tudi posamezniki nekaj naredimo s tem, da se manj vozimo z avtomobilom naokrog, da ugašamo luči in druge električne naprave, ko jih ne potrebujemo, da zapiramo vodo, med ščetkanjem zob itd. Jones je bil namreč mnenja, da ne bomo s tem posamezniki nič spremenili, ker najbolj onesnažujejo "velikani" - tovarne itd. In sem ga prepričevala in (upam) prepričala... Bova sedaj še bolj pridna!  Čeprav še vedno premalo! Priznam.

Vsekakor bi, da če bi se vsi ali vsaj večina držali nekih izvedljivih ukrepov v smeri "ekološkosti", vendarle pripomogli k čistejšemu okolju in "zdravju" našega planeta! Opažam in vidim tudi take, ki delajo in se vedejo v tej smeri, vendar v veliki manjšini. Žal!

In ja, beseda ekologija se prevečkrat izrablja! (Čeprav, če neka dejanja prispevajo k čistejšemu okolju, je po drugi strani prav vseeno, ali je bil njihov prvotni namen samo in zgolj ekološki ali je odzadaj tudi politika, kajne?)

@

15:14, 5. 11. 2008 .. Avtor andrejm

babica: promet je res grozen, sploh ob konicah.

metuljc: hvala, sem popravil. Saj gledaš svoj tekst, pa včasih ne vidiš zadev. Svinec je pa poleg kadmija in živega srebra eno od treh najbolj nevarnih onesnaževal, kar se kovin tiče. In kolikor ga je, je preveč. Poglej samo uboge Mežičane, tam je te svinjarije ogromno!

jonesova: polnočni klub je gledala moja draga. Kar se tiče velikih onesnaževalcev: ja, res je, da so oni pomembni, da veliko onesnažujejo. Vendar, ko če bi potrošniki bili ozaveščeni in kupovali samo od tistih, ki ne onesnažujejo, bi pa se tudi oni začeli drugače obnašati. Ja, tema za nov zapis.

Gre za težo snežinke -

18:19, 5. 11. 2008 .. Avtor Turdus

navidez je brez teže, a seštevek sproži plaz!

Hoditi po stopnicah, kljub temu da plačujemo za vzdrževanje dvigala (in spuščala).

Loviti dnevno svetlobo z čim več opravili, ki zahtevajo luč. hoditi, kolikor se le da, s kurami spat. Če že ne s kurami, vsaj ne s sovami.

Prestrezati, kjer je le mogoče, meteorno vodo in jo uporabiti vsaj za splakovanje fekalij, urina - če bi uspeli za pralni stroj - manj praška, mehčalca . . . .

Ko bo več miru, še dodam - zelo nujno je, da se spodbujamo in si širimo možnosti!

turdus

19:38, 5. 11. 2008 .. Avtor andrejm

 Dobro si to povedal s snežinkami!

Tisto o zlorabi...

20:20, 5. 11. 2008 .. Avtor metuljc

...pojma ekologija ni bilo mišljeno politično, ampak, da se s to besedo označuje nekaj, kar ekologija ni.

Andrejm, kar se tiče lastnih napak, se strinjam. Ker pač možgani vedo, kaj naj bi bilo tam, tudi, če ni, to preberejo. V tujih tekstih jih pa najdem takoj....edina napačna beseda na strani mi pogosto kar skoči v oko... Le zakaj?

m.

metuljc

21:11, 5. 11. 2008 .. Avtor andrejm

Ja, z napakami je tako, da tuje opazimo, lastnih pa ne. Zato velikokrat kakšne bolj pomembne tekste dam prebrati komu, da mi pove, kaj misli. Vsebinsko, oblikovno...

Beseda ekološko pa je res počasi kar modna in res včasih zlorabljena.

Andrej,

21:26, 5. 11. 2008 .. Avtor odsrcadosrca

teža snežinke, vidim, da je Turdus uporabil krasno zgodbico iz De Mella ... ko se dva ptička pogovarjata o teži snežinke ... in opazujeta sneženje ... Štejeta snežinke ... in natančno ...... snežinka pade ... in veja se zlomi ...

Te teme so nujne ... in upam, da bomo vsi sodelovali, kolikor zmoremo ...

Malo več kot zmoremo!

Vse dobro!

odsrcadosrca

22:20, 5. 11. 2008 .. Avtor andrejm

Teh zgodbic ne poznam. Mi lahko kaj več poveš o njih? Avtor, knjiga...

metuljc,

22:23, 5. 11. 2008 .. Avtor jonesova

če ciljaš na moje besede glede zlorabe pojma ekologija ... ko sem napisala politika, je bilo mišljeno tako, da je v tem zajeta tudi npr. politika reklamiranja določenih izdelkov, podjetij, politikov itd... kakršnakoli politika, pač. In če je "odzadaj" karkoli dejansko ekološkega, je po mojem mnenju to še vedno dobrodošlo, četudi je do tega prišlo zaradi denarja in ne zaradi čiste želje po "čistejšem okolju, bolj zdravi Zemlji! V primeru, da za vsem tem ni popolnoma nič ekologije, pa zadevo obsojam. Itak!

 

Tukaj

22:35, 5. 11. 2008 .. Avtor odsrcadosrca

dajem nekaj s spleta: ogromno zadetkov.

Anthony de Mello je bil indijski katoliški duhovnik, mislim, da jezuit, ki je umrl pred nekaj leti. Izdal je veliko knjig s prisrčnimi zgodbami. Recimo: Žabja molitev, Zavedanje, Ptičja pesem  ...

Za nekatere je sporen in ga odklanjajo, je menda premalo katoliški.

Recimo njegova zgodba:

Dva meniha hodita, hodita, romata ... Prideta do reke, tam stoji ženska, ki ne more čez reko, pa jo en od njiju pograbi in prenese čez reko.

A potem drugi očita in očita, kako je to mogel narediti: nesti žensko!?

Po dolgem času mu prvi reče: Jaz sem jo nesel čez vodo in TAM odložil, ti jo pa še zmeraj nosiš!

Meni je ogromno njegovih zgodbic zelo všeč!

Vse dobro!

hvala!!!

22:46, 5. 11. 2008 .. Avtor andrejm

Je že pozno, pa si bom vzel nekaj časa jutri in bom zadevo pogledal. Mi je pa ta zgodba, ki si jo zapisala, znana.

.

06:33, 6. 11. 2008 .. Avtor Lucija07

imam občutek, da bomo v resnici morali osvetliti svoje zamegljene možgančke in jim vliti več ekološkega duha... mislim, da je ekologija večinoma še kar beseda, ki lebdi v zraku, s katero se (tudi) manipulira... prave ekološkosti pa še vedno ne vidim v vsakdanjem življenju

lucija07

23:14, 7. 11. 2008 .. Avtor andrejm

Saj zato pa se trudimo. Počasi se pa daleč pride, kajne?