 |  |
 | |
Moj eDnevnik | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Turčija 2010No pa je konec prvega dela dopusta v Turčiji. Letovali smo v bližini antičnih Sid, v manjšem kraju Kiziligac, v hotelu Aska Washington resort. Lep, a malo starejši hotel, s krasnim parkom in plažo. Ker nisem ravno človek poležavanja ob bazenu ali na plaži, sem ostale kar malo prisilila, da gredo z mano na izlete in raziskovanje okoliških krajev.Tretji dan smo odšli na plovbo po največji turški reki Manavgat, ki se izliva v morje.V reki živijo tudi želve, ki se sončijo na drevesih ob reki. Na izlivu reke se lahko kopaš tako v morju kot na drugi strani v sami reki, zelo zanimivo. Na ladjo so za popestritev prišle trebušne plesalke. Da vidiš moške, same oči so jih bile, kar onemeli so. No pa tudi trebušne plesalke niso več to kar so bile, bile so namreč kar Ukrajinke. Po plovbi smo se odpeljali še do slapov reke Manavgat. Zelo lepo in vredno ogleda, toda moraš si vzeti malo več časa, za pohajkovanje in ogled vseh slapov, turiste pripeljejo samo do razgledne točke. Četri dan smo se odpravili na ogled ene največjih mošej v okolici, saj moji prijatelji še niso videli kako izgleda mošeja znotraj. Po ogledu mošeje smo se odpeljali do antičnih Sid. Side so pravi biser Turčije. Antične izkopanine na vsakem koraku, lepo ohranjene, res nekaj posebnega in vredno ogleda, pravi balzam za dušo, če ti je všeč zgodovina.Tudi samo mestece je zelo lepo in urejeno. Dan mi je kljub vročini minil kot bi mignil, obljubila sem si, da naslednjič ko pridem v Turčijo, najdem hotel v neposredni bližini mesta, da si res vse natančno ogledam, brez godrnjanja ostalih, kako so žejni, kako jim je vroče......... Nato so se mi vsi uprli, da v taki vročini ne bodo hodili z mano naokrog, naj grem kar sama, saj sem samo jaz mahnjena na zgodovino, oni bodo uživali ob bazenih in na plaži. Res je bilo vroče, okrog 40 C. No ker se ne dam kar tako, sem se jim čez dan prilagodila, se namestila na plaži pod marelo in brala knjigo, no tudi kopala sem se, pod večer pa sem jih prepričala, da ne morejo samo poležavati, da se moramo malo zmigati. Tako smo si ogledali še vasico Kiziligac, nič posebnega, same trgovinice, vse prilagojeno turizmu. Ogledali smo si še nekaj hotelov v okolici. Ker so to vse zaprti resorti in ti varnostniki ne dovolijo vstopa, ti za vstop pomaga že vizitka in čarobna beseda, da si turistični delavec. Najlepši od vseh je bil Ali Bey hotel, z ogromnim vodnim parkom, raj za otroke in odrasle. Predzadnji dan pa še šoping, nakup spominkov, nekaj za vnučke. No roko na srce, tudi šoping v Turčiji ni več to kar je bil. Res se moraš cenkat za vsako stvar, ampak se ne scenkaš več za toliko kot včasih. Cene so kar enake našim. Je pa užitek, ko glihaš in se pregovarjaš s trgovcem. Zadnji dan pa budnica ob petih zjutraj, groza zame, ker še doma vstanem ob tej uri morda dvakrat na leto, nečloveško. Ob šestih odhod na letališče in zoprno čakanje na polet proti domu. Turčija nasvidenje, do naslednjič. Napiši komentar { Prejšnja stran } { Stran 1 od 5 } { Naslednja stran } |
Na kratko o meni bozic.eDnevnik.si
Na prvo stran Osebna stran Arhiv sporočil Kaj pišejo moji prijatelji Foto album Zanimive straniKategorijeMoja KenijaNajnovejša sporočilaTurčija 2010Moja Kenija 2 - poroka Moja Kenija Lep vikend Moje ustvarjanje Moji prijatelji
Število zadetkov: 2673 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-10 eDnevnik |
Na prvo stran eDnevnika