Na prvo stran eDnevnika
klifi petic
jst na tem racunalniku res ne najdem klukice za nad c,s in z kar pomeni, da mora biti bralec zadovoljen s c,s in z za se tri druge glasove ch, sh in zh al kako bi se to napisalo. skratka, naslov bi moral bit klifi petich.
ze v petek popoldne smo jo mahnili proti zacrtanim ciljem in ker smo se petkovi popoldanski guzvi na M50 uspeli izognit, smo lepo napredovali skozi razlicne countyje. mimogrede smo si ogledali rock of cashel, kjer pa nismo imeli vodenega ogleda kot ga je bila delezna the gang pred casom, smo bli vseen mal prepozni. nato smo sli proti kilarneyu, kjer smo si poiskali b&b in si nabrali novih moci za nove kilometre, ki so bili pred nami. skorajda smo precesali polotok dingle, ki je s svojo najbolj zahodno tocko na mainland ireland dokaj impresiven, sploh ob vremenu, kakrsnega smo imeli. krasota...
nato smo se skozi connors pass, kjer je na enem mestu cesta siroka le za en avto in potnike, ki vsi naenkrat vdihnejo, in tako ugotovijo, da je zrak zunaj zelo smrdljiv in da se nekaj pajsa. in spajsalo se je, da je bila nasa megi II, ki je komaj v torek dobila novi set zadnjih gum, ponovno dvignjena od tal in dobila rezervno kolo na mesto zadaj desno, kjer je nova guma spustila svojo duso in zasmradila vrsace dingla
skratka, sta jo fanta preobula hitreje kot to naredijo na pit stopu na formuli ena, nato pa smo jo, v upanju, da se kaj takega ne pripeti vec, mahnili naprej. do klifov. klifi so bili v zahajajocem soncu prekrasni. in se ker smo bili bolj pozni - irci pa delajo samo do petih ali pol sestih, nam spet ni bilo treba placati parkirnine! jipi!
od tu smo sli naprej se do jankotovih klifov, kjer smo se predajali velikim valovom in smejali nerodnosti nekaterih drugih obiskovalcev, ki so jih valovi posteno zalili. par trenutkov uzitkov si lahko pogledas tule.
pot nas je kasneje vodila do drugega b&b-ja, ki je bil se lepsi od prvega, cena pa je bila obakrat enaka. naslednje jutro smo se pocasi odpravili proti dublinu, seveda ne brez vmesnih postankov in rednega cekiranja obuvalc nase megi II. ogledali smo si se clonmacnoise...
...nato pa nas je pot vodila domov. doziveli smo res prelepe trenutke in ce samo pomislim, da smo se celo pogovarjali, da ne bi sli, ker je bila vremenska napoved katastrofalna, potem tega ne bi nikoli doziveli...
ze v petek popoldne smo jo mahnili proti zacrtanim ciljem in ker smo se petkovi popoldanski guzvi na M50 uspeli izognit, smo lepo napredovali skozi razlicne countyje. mimogrede smo si ogledali rock of cashel, kjer pa nismo imeli vodenega ogleda kot ga je bila delezna the gang pred casom, smo bli vseen mal prepozni. nato smo sli proti kilarneyu, kjer smo si poiskali b&b in si nabrali novih moci za nove kilometre, ki so bili pred nami. skorajda smo precesali polotok dingle, ki je s svojo najbolj zahodno tocko na mainland ireland dokaj impresiven, sploh ob vremenu, kakrsnega smo imeli. krasota...
nato smo se skozi connors pass, kjer je na enem mestu cesta siroka le za en avto in potnike, ki vsi naenkrat vdihnejo, in tako ugotovijo, da je zrak zunaj zelo smrdljiv in da se nekaj pajsa. in spajsalo se je, da je bila nasa megi II, ki je komaj v torek dobila novi set zadnjih gum, ponovno dvignjena od tal in dobila rezervno kolo na mesto zadaj desno, kjer je nova guma spustila svojo duso in zasmradila vrsace dingla
skratka, sta jo fanta preobula hitreje kot to naredijo na pit stopu na formuli ena, nato pa smo jo, v upanju, da se kaj takega ne pripeti vec, mahnili naprej. do klifov. klifi so bili v zahajajocem soncu prekrasni. in se ker smo bili bolj pozni - irci pa delajo samo do petih ali pol sestih, nam spet ni bilo treba placati parkirnine! jipi!
od tu smo sli naprej se do jankotovih klifov, kjer smo se predajali velikim valovom in smejali nerodnosti nekaterih drugih obiskovalcev, ki so jih valovi posteno zalili. par trenutkov uzitkov si lahko pogledas tule.
pot nas je kasneje vodila do drugega b&b-ja, ki je bil se lepsi od prvega, cena pa je bila obakrat enaka. naslednje jutro smo se pocasi odpravili proti dublinu, seveda ne brez vmesnih postankov in rednega cekiranja obuvalc nase megi II. ogledali smo si se clonmacnoise...
...nato pa nas je pot vodila domov. doziveli smo res prelepe trenutke in ce samo pomislim, da smo se celo pogovarjali, da ne bi sli, ker je bila vremenska napoved katastrofalna, potem tega ne bi nikoli doziveli...
napisal buba v: |
(0) Komentarji | Obvesti prijatelja o tem sporočilu