<h1>eDnevnik, slovenski blog</h1>

od-bi-ti

16. 04. 2017
Naša pamet se bo do konca branila vere,
živimo pa samo iz/od nje - od upanja 
in ljubezni nikdar ločene!

Kakovost katerekoli vere se vidi 
po obnašanju veru-joče/ga -
se bori ali (kolne in) joče!

In s tem, kako se bije,
človek privlači ali
pa - od-bije!

Napiši komentar




....................................................................................

Kje

21:41,17. 04. 2017
potegneš črto med vero in verovanje (religijo), VinKos?
Avtor: bin

....................................................................................

Vera je osebna zadeva,

02:10,21. 04. 2017
verovanje družbena. A ostrih meja v življenju ni.

Kot je občutek za pravičnost človeka pripravil do tega, da se je vpisal v partijo in marsikaj žrtvoval zanj/o, potem pa zgrožen opazil, da ni pravična, ampak da (nasilno, surovo) goji kult osebnosti in (prikritih) privilegijev, tako je tudi z vernikom v institucijah - vidi ogromno požrtvovalnosti, a tudi skorumpiranosti in uživaštva posameznikov in je potem v dilemi -
biti Frančišek (Asiški) in skušati reformirati (od) znotraj, v pokor(ščin)i, ali Luter in vztrajati tudi po (pretečem) razkolu, izobčenju, ekskomunikaciji . . .

Eni komunisti so se distancirali, šli med disidente in posledično pred puške, v ječe, Sibirijo, končali kariero drugače (Sergej N. Kurdakov), med socialiste (Ignazio Silone), anarhiste . . .

Iz vrst (klera) RKC so nekateri izstopili, postali ostri kritiki, nekateri vztrajali do hujših napadov, potem pre-stopili v drugo vero, eni končali zgolj na Indexu (Librorum Prohibitorum), drugi (s svojimi spisi vred) v ognju inkvizicijskih grmad . . .

Samotni jezdeci, puščavniki s (skoraj) statusom norcev, božjih ljudi, so bili v Cerkvah tolerirani, v partiji pa so morali biti uniformirani ali eliminirani . . . Bratje protestantje so v svojem spoštovanju svobode posameznika doslej registrirali že več kot 30.000 Cerkva, skupnosti.

Institucije so nujni del vsakega človeškega druženja, ki postane preveliko za zgolj prijateljevanje in ki hoče močnejši družbeni vpliv. "Po njih delih jih boste spoznali", piše v Sv. pismu in "ne more slabo drevo roditi dobrega sadu", če strnem.

Za vsako stranpot je Jahve "štrafal" Jude, da bi jih priklical nazaj na pravo. Na osebni ravni velja isto.
Pošiljal jim je (nam še vedno) preroke, ljudi, ki so jemali vse zares tudi za ceno življenja - in ga ponavadi izgubili - po smrti pa so jih (storilci) častili . . .


Uredil/a je deprofundis, 21. 04. 2017 ob 01:19
Avtor: Gost

....................................................................................

Lepo si zapisal

22:24,21. 04. 2017
Deprofundis.

Če izvzamem prefinjeno vrednotenje omenjenih ideologij, vredno besede.
Pri tem pa se mi zastavi vprašanje:
Smemo zaradi dejanj posameznikov, (ki so se samovoljno oklicali, ali pa jim je nekdo drugi nadel plašč) nosilcev neke skupne ide(ologi)je, zavreči, blatiti, demonizirati idejo samo?
Smemo zaradi dejanj prednikov omalovaževati, zavračati ali celo sovražiti svoje sodobnike?
Avtor: bin

....................................................................................

Vsa dejanja so dejanja posameznikov,

02:48,26. 04. 2017
tudi, ko so podvrženi črednemu nagonu - v množici.
Zaiti v množico in izgubiti razsodnost je tako
opravičljivo kot alkohol kot "olajševalna okoliščina".

K(d)aj je kritična masa, ko lahko zaradi mnogih posameznih(!) izpadov označimo vso združbo za kriminalno, teroristično? Ko se združba distancira in jih sankcionira. Ne pa, ko ima profit od njih in jih nagrajuje s statusom herojev (mučencev, svetnikov . . .)
Ideja sama postane živa šele ob poskusu inkarnacije, ko misli in besede "meso postajajo". Čista obstaja na nebu (v ne-besih), a je jalova, če ljudi ne navdihne, da bi v skladu z njo ne skušali spremeniti (sebe in/ali) sveta. Ideja je torej mrtva ali ne-čista,
na terenu se vse umaže. Koliko, je odvisno od nas.
Kalokagathia, ljubezen do lepega in dobrega, je bilo vodilo Grkov v njihovih najboljših časih. Resnicoljubnost je nujni del te družbe.

So-vrag je siamsko neločljivo privezan na - vraga! Ko (po)iščemo in najdemo so-vražnika zunaj sebe, nismo več v resnici, ampak zunaj nje (in sebe).

Z ljudmi, ki besnijo, je umestno biti sočuten.
Dobro jih je izolirati, umiriti. Nikakor pa se spustiti na njihov nivo, "na vse štiri" - koga boš umiril sam ne-miren? Z nasiljem boš sam postal potreben izolacije in umiritve. Kam pridemo?

Požegnati (nujno) nasilje za vzdrževanje
normalnega ("rahlo" nasilnega?) stanja v družbi?
Kaj je še nujno, kje gremo čez, pre-koračimo?

Dejanja prednikov nas določujejo. Če smo lahko
ponosni nanja, nam mogočno dvignejo samozavedanje.
V kolikor ugotovimo, da so bila nesprejemljiva, da jih ne moremo odobravati, poskušamo popraviti posledice, kolikor je še mogoče.
Krivice in laži so redno v paketu, zato z resnico celimo še odprte rane in masiramo brazgotine.
(Pravica/)Resnica brez sočutja je monstrum.
"Pravica je stržen ljubezni".
Sam stržen samo bode, brez njega ni trdnosti.

Do napisa Počivaj v miru (če ga bomo deležni
v tem "kulturnem" prostoru, ki pozna "damnatio memoriae") bomo vse to usklajevali. Ker je to nadvse zahtevno, bomo hvaležno sprejeli počitek. Pa če bo nad nami ta napis ali ne.
A v tem počitku ne bo miru, če bo ostal kakšen očitek - sebi, da nismo naredili, kar (nam) je bilo mogoče.
Tam namreč ne bo izgovorov, samo soočanje.
Avtor: deprofundis

....................................................................................

Joj, deprofundis

22:16,26. 04. 2017
/... Dejanja prednikov nas določujejo. .../

Torej (po tvoje) ne velja prvi člen deklaracije človekovih pravic?
Avtor: bin

....................................................................................

Členi so pomembni

23:02,26. 04. 2017
za členonožce . . .
Avtor: VinKos

....................................................................................

Ko zmanjka.....

06:35,27. 04. 2017
....vsebine, se pišejo pač "globokoumne misli". :(
Avtor: Gost

....................................................................................

Ne glede na vse člene

08:00,27. 04. 2017
nas določajo naša dejanja in dejanja naših najbližjih - to je antropološko dejstvo. Ideal popolne enakosti in kastni sistemi na drugi strani - oboje je dejstvo. In v kaste se uvrščamo vedno znova - s svojim delovanjem v smer dobrega, navzgor, sicer navzdol.
Predniki in potomci odgovarjajo ali bodo odgovarjali vsak za sebe, a dobro veš, da ni nikomur vseeno za "čast" rodbine, za to se "i gine". Da pa se soočamo in se bomo soočali samo s čisto r/Resnico, ki nam edina da trdnosti in pogumnega duha. V srbskem prevodu Gandijevih spisov sem bral, da se lahko resnici približaš samo, če si tako majhen, da te "zgazi i najmanji trunak prašine"!
Veliki smo samo v svoji zvestobi resnici, v bolj težkih okoliščinah, kot smo ji zvesti, večji smo.
K temu spada tudi priznanje napak in nezvestob.
To so verjetno najtežje okoliščine . . .

To velja tudi za naše najbližje. Radi bi bili zgolj ponosni nanje, a če smo resnicoljubni, ne gre vedno.
To so intimna področja, a če je moja čast in slava (krivično) povezana s sramoto in (podtaknjeno) zločinskostjo drugega, moram to urediti.
Se do tedaj od miru posloviti.
Avtor: VinKos

....................................................................................

Saj te razumem

22:43,27. 04. 2017
VinKos.
Vera v eno samo resnico, en sam prav, "enega boga" je ječa rado-vednosti. Temnica v katero Lučenosec nima vstopa.
Ti, ki veš kdo in po kakšnih načelih nas bo sodil "tam čez" si smeš privoščiti sodbo o resnici tukaj in zdaj?
Trdim da potomci določajo prednike. Po vedenju otrok lahko ocenimo (vzgojiteljsko) vrednost njihovih staršev in ne obratno. Kajti otroci se bodo lahko še "popravili" starši pa so svoje delo na tistem nivoju že končali.
„Spoštuj očeta in mater ...“ piše v svetih spisih. Spoštovanje pa ne more biti zaničevanje - zavračanje kot tudi ne malikovanje - slepo sledenje. Spoštovanje pomeni sprejemanje tistega kar čutimo kot dobro in razmislek o tistem, kar se nam zdi narobe. Smo prav razumeli? Poznamo vse vzroke in vse vzvode ki so botrovali njihovim odločitvam, dejanjem?

In seveda!
Dejstva so zato, da jih sprejmemo s povešenimi rameni, pa naj bodo še tako krivična.

Deklaracijo o človekovih pravicah so pisali modri ljudje, ki se jim dejstvo, da se v mnogih družbah otroci še vedno rojevajo za hlapce ali za gospodarje, ni zdelo sprejemljivo. Ti jih primerjaš s členonožci. :((
Avtor: bin

....................................................................................

Koliko (me!) razumeš,

14:31, 2. 05. 2017
je jasno vidno iz tvojih odmevov -
junaško vedno znova razsuješ
konstrukte, ki mi jih podtikaš.

Potomci določajo le sami sebe.
Iz odličnih staršev pridejo čudni
in iz zelo čudnih čudoviti!

Dejstva niso ne krivična ne pravična,
so le bolj ali manj resnična - to se
preverja z dokumenti in pričevanji.
Avtor: VinKos

....................................................................................

No prav

22:03, 4. 05. 2017
Če je v raz-umevanju najgloblji smisel, naj bo po tvoje.
Odslej se bom ubadal s tem, kdaj, na kateri točki, človek preneha biti otrok svojih staršev in kdaj preneha biti starš svojim otrokom?
Avtor: bin

....................................................................................

Vinko,prava DEJANJA po pravih POTEH

09:33, 6. 05. 2017
Dragi Vinko,
sem se le odločila, da ti napišem komentar.
Ker predvsem Ano od Srca in tebe in vajino družino ohranjam in nosim v srcu.
In sem si zapomnila, VEM, kaj te zaradi koga muči.
Toda:
Za uresničitev moraš ubrati prava DEJANJA po prav(n)ih POTEH. Vse, kar je na voljo, uporabiti, izkoristiti!

URESNIČENJE:
Na to dejanje me je že pred leti spomnil vojaški kaplan Robert (Robi) Friškovec in preko njega me je to dejanje fasciniralo.

Tudi jaz grem na uresničenje opravil v moji kuhinji in predvsem v moji sobi. Moja resničnost... R.
Avtor: ZavestnaSamost

....................................................................................

verjeti ali vedeti

09:50, 7. 05. 2017
to je zdaj vprašanje :-D
Avtor: darja1

....................................................................................

Močni vprašanji, Bin!

12:49, 9. 05. 2017
Odgovor na drugo vsebovan v prvem odgovoru.
Starši zaznamujejo otroke tudi ko jih ni,
ko manjkajo, ko so pogrešani . . .

Otrok ostane vedno otrok svojih staršev -
po enih trditvah do njihove smrti, po
drugih, dokler nima sam otrok, a
zaznamujemo se na neverjetne
načine, večkrat uspemo
to videti šele pri
tretjem rodu . . .

Neprestano so naši prisotni v nas
in mi v njih - gre za jin-jang simbol,
kjer se vsak krog vedno znova razdeli,
nič zgolj jin in nič le jang ni . . .

V t.i. primitivnih družbah je rodovni ponos
pomemben del (temeljev) samozavesti. In zato
je nujno madeže (o)prati - od tod več
generacij trajajoče osvete in vendette . . .

Mi, dediči stavka "Resnica nas bo osvobodila",
še ječimo - pričakujoči jo kot Judje Mesija -
trdno verjamemo, da ta dan "napočil" bo! -
do tedaj bo ljudstvo ločeno - razcvet
nas čaka šele, ko bomo enodušno ugotovili,
kje so ga naši "stari" polomili, do tedaj
pa se bo ljudsko imovino prihvatiziralo . . .
Laž in kraja sta neločljiva - ko ni več
laži, se jasno vidi, kdo so ravbarji!

Nič ni črno-belo, ker je vse pokvarljivo,
a kalne, nečiste vode spomina omogočajo
vladavino mutnjakovičem, v osebnem in
narodnem merilu moramo biti filozofi,
ljubitelji jasnosti - conti chiari,
amici cari . . . plačati moramo
svoje napake in priznati in po
možnosti popraviti tudi napake
tistih, ki jih imamo za svoje -
potem bo bolje z vsemi nami -
tastarimi in tistimi, ki so
nam bili za nekaj
let zaupani . . .




Uredil/a je deprofundis, 9. 05. 2017 ob 23:06
Avtor: VinKos

....................................................................................

Draga Renata,

19:01,12. 05. 2017
ne vem, katere prav(n)e poti si imela v mislih,
o (našem) pravu imam namreč zelo "klasično"
mnenje: Maximus ius, maxima iniuria!

Andrej Višinski in Vladimir Krivic, tožilca
v montiranih procesih, sta umrla kot
ugledna državljana. Hoteč najti
kaj več o Višinskem, sem
naletel na ta članek:

http://www.delo.si/sobotna/brezobzirni-grobijan-z-imenom-jekleni-moz.html

Sedanje sodstvo ni doživelo kakšnega očiščenja -
četudi so se generacije menjale, je kontinuiteta
prisotna, vsa čast izjemam.
Avtor: VinKos

....................................................................................

Hvala,Turdus,se ne ukvarjam...

19:50,12. 05. 2017
Dragi Vinko, hvala za pojasnilo.
Ker jaz se s takimi zadevami niti slučajno ne ukvarjam.
Saj veš, da sem fokusirana na svojo družino.

Ker si se na blogih potožil nad izginulimi arhivi,
sem mislila na rehabilitacijo Anine rodbine.
Po domače: rodbina je zame, od kod izhajaš, "nova"
družina pa je sedanja, če in ko jo imaš...
Partnerji s partnerskimi odnosi, otroci...

Berem Anino Solzemlje. In njen zapis, da je "čudna".
Sem intuitivno ravnokar prebrala.
Zame Ana ni čudna, res pa je, da se zavedam, zakaj se mi je preprosto vsedla v sece...

Zame je kompliment, če mi kdo reče, da sem čudna.
Ker sem po svoje res, samosvoja Samost...
Tudi z dojemanjem... Pa ko sem pri Drugih tolikokrat sama napačno dojeta.

Jaz se nikoli nisem ukvarjala s takimi zadevami Drugih,
kar tukaj pojasnjuješ.
Saj veš, moje življenje je še danes moja družina,
prej v službi je itak vedno bila edino družina poleg službe.

S čim se še danes ukvarjam? Ker sem sama...
Moram se ukvarjati s svojim zdravjem, ker niti medicinsko-zdravstvenemu osebju ne morem zaupati.
Če znaš uporabljati internet kot informativni vir...
Saj veš, poklicna "defomacija".
Potem se ukvarjam z večnimi finančnimi skrbmi...

Čeprav se tudi razhajamo, s prijaznimi pozdravi
za VSE tvoje, R.
Avtor: ZavestnaSamost

....................................................................................

ZATIPKANO! SRCE ne sece...

19:56,12. 05. 2017
Vso delovno dobo sem klanfala, najprej na pisalni stroj, potem na računalniško tipkovnico, pa
se še vedno zatipkam...
Sece je SRCE!
Pešam, tako fizično telesno kot umsko-mentalno.
Čeprav sem imela v gimnaziji latinščino,
zelo ubogo dvojko,
si moram tisti latinski pregovor prevesti.
Vem edino, da sta pravo in pravičnost dve različni zadevi...
Bodite vsi tvoji dobro, R.
Avtor: ZavestnaSamost

....................................................................................

Zna biti,

22:27,13. 05. 2017
da si vse dobro pretuhtal, ko si motal to štreno? Ampak binu niti začetka ne konca ni najti, da bi kaj koristnega iz nje nakvačkal.
Naj s polno ritjo tistega, kar so nam zapustili, iščemo napake v dejanjih svojih prednikov in jih sodimo v luči današnjih razmer in zmožnosti, hkrati pa s svojimi okostenelimi, (že!) starčevskimi nazori dušimo ustvarjalnost mlademu rodu?
Naj svoj sedaj posvetimo spreminjanju slike preteklosti in prihodnosti, za ceno tega, čemur smo bili v ta svet postavljeni?
Biti!?
Bitka ali Bitje? Vem, porečeš "oboje". Vsekakor boš tudi našel argumente za svojo trditev. Zame pa sta to dva pola, dve skrajnosti človekovega obstoja. Z vsako bitko je v tebi manj Bitja.
Slovenščina je zelo bogat jezik. "Bit" je koren, ki nakazuje bitje, udarjanje, u-bijanje, kot tudi so-bivanje, dobrobit, Bitje.
Babilonska kazen nas ločuje.
Avtor: bin

....................................................................................

Darja -

20:56,14. 05. 2017
da bi lahko verjel, moraš vedeti, koliko
je vreden tisti, ki ti nekaj trdi,
zatrjuje, te v kaj prepričuje!
Avtor: deprofundis

....................................................................................

Renata -

07:54,15. 05. 2017
možje in žene in znanci se shajamo in (tudi)
razhajamo, a se pozdravljamo, želimo eden
drugemu (/še/ boljšega) zdravja, saj se
vse vrača nazaj k nam, dobre in slabe želje!

Torej, naj cveti tvoje moštvo in (potencialne)
snahe in naj se čim prej srečajo! Naj te
zasujejo z vnuki, da boš ob obiskih
vsa renesančna, prerojena vsem
trenutnim tegobam navkljub!

Čudno je tisto, čemur se čudimo. Tistim,
ki se trudijo biti kakor drugi, se ne.
Kdor pa hoče biti najprej v skladu s seboj,
je čudež, redkost, raritas raritatum.
Vztrajaj v čudnosti in zori
v modrosti, ko je danes
ravno Zofija . . .
Avtor: VinKos

....................................................................................

Moji so SAMSKI

11:32,15. 05. 2017
Vinko, saj veš, da se z nikomer ne družim,
še pogovarjam se z redkokom.
Nimam ne energije, ne volje, ne potrebe!

Moji Juniorji so vsi samski.
Dva sta itak samska, morda za vedno...
Ta Srednjega pa je po dveh letih tudi zadnja deklica
pustila. Žaluje... Če pomislim, je prišlo na dan,
kakšna v resnici je (bila). Ko zaljubljenost mine in prave ljubezni NI!
Tako ni nobene možnosti za snahe, za njihove družine, za otroke.
Sicer pa tudi jaz nimam ne energije, ne zdravja, ne financ za morebitne vnuke.
Mi pač nismo kot večina... Pozdrav, R.
Avtor: ZavestnaSamost

....................................................................................

Bin, 13.V. (na dan smrti Danila Zelena) -

09:24,21. 05. 2017
ko nekaj nehaš motati, je od-motano ali "smotano"?
Nikomur ne najdemo ne začetka ne konca,
še sebi smo skrivnost.
Ne iščemo napak svojih prednikov, le vidimo
jih, divje štrlijo iz preteklosti in še vedno
stigmatizirajo mnoge pokojne in njih potomce . . .

O polnih ritih znajo govoriti tisti, ki
hočejo reči, da so nam jih napolnili
"borci"in njih potomci, žal ni res.
Ko bi ne bili uničili toliko ljudi in
materialnih dobrin, bi imeli bistveno
višjo štartno osnovo. Eksperiment z revolucijo,
nas je "koštal" nepredstavljivo mnogo.
Govorim o poveljujočih in skrivajočih se "tovariših",
ki so šele po vojni prišli "na položaje", ne o borcih, med katerimi so bili in padli tudi moji sorodniki.

S čim dušimo ustvarjalnost mlademu rodu? - z nelustriranim sodstvom in ravno takimi nadzornimi mehanizmi, ki omogočajo toliko "mutnih poslova",
da ni niti denarja niti prostora za mladino.

Bitka bo dosmrtna. Med odprtostjo
za resnico in vztrajanjem v navajenem.
Naš jezik pa je tako bogat, da ga dojamejo
samo najbolj fini, občutljivi - zahteva pa,
seveda, neprestano čiščenje in poglabljanje
- vanj in v tisto, kar ob skrbni rabi razodeva.

Položiti nam je roko na srce
in poslušati bit-je.

Resnica je osvežujoča, reanimirajoča,
a redkokdaj, če sploh, udobna.
Je zahtevna, kot resna žena.
Dovoli nam odklop, počitek
šele pod napisom
Počivaj v miru!

Uredil/a je deprofundis, 21. 05. 2017 ob 08:25
Avtor: VinKos

Sporočilo 18 od 406

Prejšnja stran | Naslednja stran

Avtor vsebine tega eDnevnika je deprofundis.
Pogoji uporabe - Varovanje zasebnosti - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-15 eDnevnik