KS DRAMLJE DANES

Krajevna skupnost Dramlje (KS) se razprostira na severovzhodnem obronku celjske kotline in meri 25 kvadratnih kilometrov površine. Po zadnjih statističnih podatkih šteje kraj 2081 prebivalcev. V okvir KS Dramlje spadajo naslednje vasi: Dramlje, Jazbine, Svetelka, Straža na Gori, Laze pri Dramljah, Trnovec, Razbor, Pletovarje, Grušce, Šedina, Vodule, Zalog pod Uršulo, Jarmovec, Marija Dobje ter Zgornje Slemene in Spodnje Slemene.

V geografskem smislu so Dramlje zelo raznolike. V hribovitih področjih je odlična lega za pridelavo zelo kvalitetnih vin. Gozdovi, ki so v davni preteklosti v celoti prekrivali področje sedanje krajevne skupnosti, so tudi v sedanjosti pomemben vir dohodka za tukajšnje kmetije. Obrtna dejavnost v kraju se je v zadnjih letih zelo razmahnila. Največ obrtnikov deluje v gradbeni stroki. Poleg tega, da se krajani zaposlujejo na tukajšnjih kmetijah in pri obrtnikih, se velik del prebivalcev zaposluje tudi v drugih krajih.

POGLED NA URŠULO

Lepota narave in daleč okrog poznana "dobra kapljica" odlično dopolnjujeta ponudbo turističnih kmetij. Na sploh pa so Dramlje v zadnjih letih vedno bolj zanimiva izletniška točka. Ena takšnih je hrib Uršula, na vrhu katerega so kar tri, z zgodovinskega vidika znamenite stavbe: renesančna cerkev sv. Uršule, zgrajena okrog leta1650, mežnarija, ki so jo drameljski planinci preuredili v planinski dom in Mastnakova zidanica. V Svetelki se nahaja ena najstarejših domačij na Drameljskem, starodavna Svetelškova domačija.

Cesta Dramlje – Žiče povezuje kraj z znamenito Žičko kartuzijo, pod upravo katere so Dramlje nekoč spadale. Skozi kraj vodi tudi  kolesarska pot.

ZGODOVINA KRAJA

PRVI ZAPISI SEGAJO V 11. STOLETJE

Dramlje se v zapisih prvič omenjajo že v 11. stoletju (Knjiga Kartuziji Žiče in Jurklošter), naseljene pa naj bi bile že pred tem. V začetku 11. stoletja je to območje pripadalo salzburški nadškofiji, leta 1072 pa pod krško škofijo. Vsekakor lahko domnevamo, da so bili ti kraji na začetku redko poseljeni, saj so bili tod veliki gozdovi. Leta 1451 se kraj pojavlja z imenom Durrenberg, kasneje tudi Trennenberg.

Tukajšnje kraje so od leta 1473 prizadevali turški vpadi, na današnji Straži na Gori so z prižiganjem ognja  ljudstvo opozarjali na pretečo nevarnost. V 16. stoletju je tod pustošila kuga, o čemer pričajo kužna znamenja.

POD KARTUZIJANI  

V času delovanja kartuzijanskih menihov v sanmostanu Žiče so ti imeli v Dramljah v lasti več ribnikov in vinogradov ter nekaj časa tudi svoj urad. Južni del je bil tedaj v lasti Celjskih grofov.  Po letu 1782, ko je bil kartuzijanski red razpuščen, pa do leta 1827, je imela Žička graščina  pravico do desetinjenja snopov in vinske desetine v Dramljah. Istočasno pa so Dramlje upravno spadale pod Žičko Kartuzijo in sicer v cerkvenem, gospodarskem in političnem smislu. Po letu 1827 pa je imela v lasti del posestev bavarska  rodbina Windiscggratz.

V času vojne z Napoleonovo vojsko, v letih od1809 do 1812 je prebivalstvo Žičke kartuzije veliko pretrpelo zaradi prisilnega posojila in raznih dobav avstrijski in francoski vojski. Tudi drameljski kraji so bili temu pridruženi, v listinah je zapisano, da so pobirali razna žita, živino, slamo, platno, moko in tudi denar.

V prvi polovici 19. stoletja so v Svetelki postavili veliko steklarno, ki je z steklom oskrbovala  okoliške kraje in ga celo izvažala v Italijo. V Razborju, v bližini kmetije Čedetovih je nekoč stal grad roparskih vitezov, katerega sledovi so vidni še danes. Material iz njegove razvaline so uporabili za gradnjo cerkve na Uršuli.  Med večje dogodke tistega časa sodi tudi obisk cesarja Franca Jožefa, ki je bil  1. septembra 1891 na vojaških manevrih v Trnovcu.

ZAČETKI ŠOLSTVA

Prvi začetki skromnega poučevanja v Dramljah so se pričeli leta 1828 s prihodom kaplana Gobec Franca. Ta je ob nedeljah in praznikih pri sebi zbiral mladino ter jo poučeval verouk, branje in računanje. Pouk je potekal v majhni leseni zgradbi, ki jo je leta 1829 podrl cerkveni zvonik, ki se je porušil nanjo.

NASTANEK ŽUPNIJE

Dramlje so bile povzdignjene v samostojno župnijo leta 1762, pred tem pa so spadale pod prafaro Ponikva, kjer se Dramlje prvič omenjajo leta 1451. Kraj Marija Dobje in cerkev sv. Marije Vnebovzete sta od začetka spadala pod župnijo Vojnik. Prav tako je bilo naselje Trnovec k drameljski župniji priključeno kasneje.

NAJSTAREJŠA DRAMELJSKA CERKEV SV.ILIJA, OB KATERI JE BILO NEKOČ ŽUPNIŠČE IN POKOPALIŠČE. LEGENDA PRAVI DA JE BILA NEKAJ ČASA ZAPUŠČENA, NAŠEL NAJ BI JO LOVEC KI JE SLEDIL SRNO.

Prva farna cerkev, ki po nekaterih zapisih izvira že pred 14. stoletjem, je bila posvečena sv.Iliju.  Zgraditi naj bi jo dali kartuzijani, ki so bili takrat lastniki tukjšnjih zemljišč. Leseno župnišče pri cerkvi je leta 1832 pogorelo, pokopališče pa je bilo v uporabi vse do konca 19. stoletja ko so ga prestavili na sedanjo lokacijo.

RAZMAH DRUŠTEV V ČASU MED VOJNAMA

Društvena dejavnost je tudi v Dramljah zelo zaživela. Ljudje so čutili veliko potrebo po združevanju, velikokrat pa je bil v ozadju ustanavljanja društev  tudi politični ali verski motiv. 

MEDVOJNA DRUŠTVA V DRAMLJAH:

KATOLIŠKO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO

Gre za prvo ustanovljeno društvo v kraju,  ustanovni zbor je  potekal leta 1908. Vsako leto so priredili več zborovanj z bogatim kulturnim programom. Društvo je izdajalo svoj list Zvezda. Imeli pa so tudi precej nasprotnikov, ki so že na začetku poskušali onemogočiti njihovo delo.

OREL (telovadno društvo)

Ustanovljeno je bilo  14. 9. 1927 in je delovalo pod okriljem klerikalne stranke. Ob ustanovitvi je društvo štelo 17 članov. Med vidnejšimi osebami društva je bil Anton Kolar.

SOKOLSKA ČETA

ČLANI SOKOLSKE ČETE LETA 1935

Sokolska četa je bila ustanovljena leta 1931, vodil jo je Jožef Mlakar, načelnik je bil Martin Zabukovšek. Društvo je nastalo predvsem kot odgovor na bolj katoliško usmerjeno društvo Orel.

JADRANSKA STRAŽA

Leta 1934 ustanovljeni pomladek Jadranske straže je štel 100 članov; kot zasledimo v šolski kroniki, sta bili v to društvo vključeni številni družini Kolarjevih in Jagrov.

DRUŠTVO PRIJATELJEV RUSIJE

Čas politične negotovosti je tudi v Dramljah združil pristaše Rusije. Razen omembe društva v šolski kroniki drugih podatkov o njem ne zasledimo.

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO

OB PREVZEMU BRIZGALNE 29.6.1930

Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno v letu 1928, na pobudo sedmih večjih kmetov : Mlakarja, Golčmana, Novaka, Zidanška, Rupnika, Kačičnika in Voduška. Med vsemi društvi je bilo ravno gasilsko najmanj pod vplivom politike.

DRUŠTVO KMEČKIH FANTOV IN DEKLET – DETELJA

ČLANI IN ČLANICE DRUŠTVA V TEDANJEM ŠENTILJU, NA TEKMI KOSCEV IN GRABLJIC

Leta 1928 ustanovljeno društvo je štelo 76 članov. Med ustanovitelji društva so bili Franc Mastnak, Andrej Jesenek, in Anton Zdolšek. Bilo je eno najdejavnejših medvojnih društev. Med številnimi prireditvami je še posebej odmeval praznik žetve, v okviru katerega so priredili kmečki tabor in tekmo žanjic.

Društvo je bilo politično zelo vplivno, še posebej v času, ko ga je vodil Franc Mastnak, nekaj let tudi drameljski župan, sicer pa znan tudi kot pesnik. Tedaj so Drameljčani veliko pisali v »Grudo«, v kateri so leta 1932 objavili eno njegovih pesmi.

SADJARSKO VINOGRADNIŠKA PODRUŽNICA

Skoraj sočasno z ustanovitvijo društva Detelja so ustanovili še Sadjarsko in vinogradniško podružnico. Združevali so številne drameljske sadjarje in vinarje. Organizirali so vinske in sadjarske razstave, kmalu po ustanovitvi so uredili sadno drevesnico ter kupili stroj za pletenje žice.

OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA

Ustanovljena je bila leta 1934 in je  v začetku štela 21 članov.

PROSVETNO DRUŠTVO DRAMLJE

Ustanovljeno je bilo leta 1936 na pobudo klerikalne stranke. Gonilna sila društva je bil Anton Vengust, poleg njega pa sta na področju kulture uspešno delovala tudi šolska upravitelja Franc Košutnik in Vaclav Polh. Društvo je ljudi združevalo ob uprizarjanju raznih iger in praznovanju večjih praznikov.

POMEMBNE DRAMELJSKE OSEBNOSTI :

MATIJA VODUŠEK roj. v Pletovarju (1802 – 1872), celjski opat, sodelavec Slomškovih knjižnih del.  

Rodil se je v Vodulah pri Dramljah. Obiskoval je licej v Celovcu in 1826. leta absorviral teologijo. Služboval je v različnih krajih, nazadnje v Celju kot pridigar, katehet in direktor glavne šole. Leta 1847 je postal celjski opat. Kot urenik in izdajatelj je sodeloval z Slomškom pri njegovih knjižnih delih.  

FRANC ŽUPNEK, roj. v Trnovcu (1860 – 1938) pravnik, načrtovalec slovenskih železnic

Obiskoval je gimnazijo v Celju, pravo je študiral v Gradcu. Prvo zaposlitev je našel pri deželni vladi v Ljubljani, zatem je bil okrajni glavar v Črnomlju in Radovljici. Med prvo svetovno  vojno je deloval na Koroškem, kjer je ščitil prebivalce pred rikvizicijami, zato so ga na zahtevo vojnih oblasti kmalu premestili nazaj v Ljubljano. Po zlomu Avstrije je bil imenovan za vladnega svetnika, zaupali pa so mu še številne druge politične funkcije.

Franc Župnek je z svojimi pobudami zaslužen za marsikateri javni projekt. Leta 1900 je na lastne stroške izdelal načrt za kraški vodovod, ki so ga kasneje zgradili Italijani. V Radovljici, kjer je bil okrajni glavar, je spodbujal razvoj turizma, na njegovo pobudo so na Bledu začeli graditi vodovod. Na deželno vlado je naslavljal pobude, s katerimi je opozarjal na pomen Pokljuke za razvoj turizma. Veliko časa je posvečam razvoju železniških povezav. Pripravil je načrte za odsek proge Semič-Črnomelj-Metlika. Hkrati pa se je neutrudno zavzemal za razvoj železnice z boljšimi povezavami med kraji, o čemer je še po upokojitvi večkrat pisal v Slovenski narod in Slovenca.

MILOŠ  ZIDANŠEK roj. na Straži na Gori (1909-1942) narodni heroj

Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Dramljah, se je izučil za peka. Do vpoklica v jugoslovansko vojsko je služboval v Mariboru, zatem pa kot skladiščnik v hotelu Palace v Zagrebu, kjer se je leta 1933 včlanil v KP. Tri leta kasneje je bil aretiran zaradi revolucionarskega delovanja in obsojen na dve leti zapora ki ga je odslužil v Sremski Mitrovici in Mariboru. Po odsluženi kazni je ostal v Mariboru, kjer je postal sekretar okrožnega komiteja KPS in tajnik sindikata živilskih delavcev. Leta 1938 je sodeloval  na prvi konferenci KPS, kjer se je srečal s Titom. Zaradi tega je bil istega leta obsojen na štiri mesece zaporne kazni. 

Med agresijo se je pridružil prostovoljcem. Postal je član glavnega štaba NOV in POS, ter sodeloval pri ustanavljanju večih partizanskih enot na Štajerskem. Januarja 1942 je postal poveljnik Šercerjevega bataljona in že 7. februarja istega leta padel v boju z Italijani. Po njem so poimenovali Zidanškovo brigado, leta 1951 je bil razglašen za narodnega heroja.

ČAS MED OKUPACIJO

MOČAN UPOR V DRAMLJAH

V Dramljah je bila med vojno zelo močna protifašistična dejavnost. Leta 1941 so aktivisti iz vrst Društva kmečkih fantov in deklet ustanovili terenski odbor O.F. . V Lazah so tiskali protinacistične letake. Pogosti boji z Nemci so potekali zlasti v Zgornjih in Spodnjih Slemenah, Hrastniku, Straži na Gori in Jazbinah. S teh krajev so partizani velikokrat odhajali v diverzantske akcije na sovražnikove objekte, ceste, mostove in drugo. 

NACISTIČNO MAŠČEVALI NAD LUDVIKOM MASTNAKOM

Nemci so, kakor v drugih krajih, tudi v Dramljah že spomladi leta 1941 organizirali tako imenovano krajevno skupino Štajerske domovinske zveze. Za vodjo skupine so nacisti presenetljivo imenovali Ludvika Mastnaka, 1. novembra istega leta pa so ga zaradi sodelovanja v partizanskem gibanju aretirali in 27. decembra 1941 ustrelili v Mariboru. Ludvik Mastnak je bil zaveden Slovenec in takrat predsednik društva kmečkih fantov in deklet. Bil je eden prvih aktivistov OF  v Dramljah. Med drugim je pomagal pri prehodu štajerskega bataljona ki se je konec oktobra 1941 premikal iz vojniške smeri  preko Dramelj proti Slivnici. Uredil jim je postanek in hrano pri Škerljevih v Razborju.

IZVRSTNA FOTOGRAFIJA JE PO PRIČEVANJU NASTALA V MARIJA DOBJU LETA 1940.

Z LEVE SEDIJO NA TLEH: LUDVIK MASTNAK, LEON DOBROTINŠEK, ______.

SEDIJO Z LEVE: GOSPA BELAK, PAVLA ČATER, RUDI BIKOVŠEK, BLAŽ JESENEK, NEŽI JESENEK, ... ZA OSTALE NI PODATKA. 

Od pomladi leta 1943 so partizanske skupine pogosto prehajale s Pohorja in Konjiške gore skozi drameljske kraje. Tukaj se je pogosto bojevala Bračičeva brigada in bila uspešne boje z sovražnikom.

DRAMELJSKI AKTIVISTI SO POSTAVILI BOLNICO »ZIMO«

V nižini, v t.i. drameljski šohti, je bila poleti leta 1944 zgrajena partizanska bolnišnica »Zima«, ki so jo po naročilu štaba 14. divizije zgradili drameljski aktivisti . Takoj po dokončanju so sprejeli prve ranjence, v času delovanja so jih zdravili 45, od katerih so trije umrli. Zdravnik je bil dr. Gabrijel Hruševar – Drago. Leta 1958 je bila bolnišnica odprta za javnost.

Z uničevanjem orožniških postaj so odstranjevali okupatorjevo civilno upravo. Partizani so v noči na 26. maj. 1944 požgali poslopje izpostave občinske uprave Sv. Jurij, ki je bilo v prostorih nekdanje Občine Dramlje. Tu se je nahajala pisarna vermanšafta, pošta in orodjarna gasilskega društva.

V spomin na žrtve in dogodke med vojno je pri osnovni šoli Dramlje postavljen spomenik z imeni 32 domačinov, ki so padli v boju, bili ustreljeni ali pa so umrli v koncentracijskih taboriščih.

DRAMELJČANI PO OSVOBODITVI MAJA 1945, FOTOGRAFIRANI PRED SKLADIŠČEM ANDREJEVE HIŠE V DRAMLJAH. SKRAJNO DESNO STOJI (Z PUŠKO) IVAN LAVBIČ - PALČEK. .

ZGODOVINA PO 2. SVETOVNI VOJNI

SKRIVNOSTNI »PALČEK«

Še nekaj let po koncu 2. svetovne vojne je bilo v Dramljah precej nemirno. Dogajale so se številne ovadbe, kasneje se je govorilo o »drameljskem uporu«. Spomladi leta 1947 se je tod pod vodstvom Dušana Mlakarja pojavila uporniška skupina Križarjev. Kot znan in pomemben drameljski funkcionar in partizan bi moral Mlakar sodelovati z Ozno in Udbo, čemur se je odločno uprl, saj je poznal njihove metode dela. Skupini se je kmalu pridružil zloglasni Ivan Lavbič – Palček, med vojno partizan, po vojni pa domnevno sodelavec Udbe in provokator, ki naj bi imel na vesti mnogo Drameljčanov. Skupina je do uničenja leta 1947 napadala ljudske odbore, kmetijske zadruge, maltretirala člane partije, sežigala njihove arhive, jim jemala partijske izkaznice in podobno.

Leta 1950 je na okrožnem sodišču v Celju potekal t.i. Palčkov proces, na katerem je bilo obsojenih 14 ljudi z širšega drameljskega območja. Palček je bil obsojen na smrt, vendar podatkov o izvedbi tega ni. Bolj realno je prepričanje, da je bil Palček oproščen in da je šlo za zvitega sodelavca Udbe. Še desetletja po vojni so ga menda videli v Dramljah, živel pa naj bi nekje v Srbiji.  

POVOJNO RAZVOJNO ZATIŠJE

Dramlje so se po vojni počasi razvijale. Šele leta 1950 so začeli z elektrifikacijo po krajevni skupnosti. Intenzivnjši razvoj kraja se je začel v sedemdesetih in pravi razmah doživel v osemdesetih  letih. Po večletnih prizadevanjih krajanov in aktivistov so Dramlje le dočakale nekatere pridobitve. Leta 1962 je bil zgrajen štiristanovanjski blok za potrebe učiteljev. V istem letu so začeli z  aktivnostmi za napeljavo vodovoda, s katerim so z vodo najprej oskrbeli nove objekte v kraju.

NOVA STANOVANJA IN BOLJŠA TRGOVSKA PONUDBA

Leta 1975 so dobili novo sodobno trgovino, v sklopu katere je bil tudi bife.  Leto kasneje so pričeli z gradnjo 20-stanovanjskega bloka za potrebe mladih družin, starejših, socialno ogroženih in učiteljev. Ključe stanovanj so predali ob občinskem prazniku avgusta leta 1977. V blok sta se preselila tudi pošta in urad krajevne skupnosti.

28.4.1975 JE V DRAMLJAH POTEKALA OTVORITEV MERXOVEGA MARKETA IN BIFEJA. TO JE BIL ZA KRAJ VELIK NAPREDEK, SAJ JE PRED TEM DELOVALA SLABO ZALOŽENA TRGOVINA V ČATROVI HIŠI.

PRIZADEVANJA ZA NOVO ŠOLO

Veliko prizadevanj je bilo vloženih za novo osnovno šolo, saj je bila takratna v vseh pogledih popolnoma neustrezna. Potres leta 1974 jo je tako razmajal, da so učilnice morali podpreti z tramovi. Takratni ravnatelj Franc Trupej je zelo uspešno  vodil prizadevanja za novo šolo, pri čemur so po svoje  pripomogli vsi, ki so imeli kakšne pomembne funkcije v kraju. Leta 1976 so občinski zbori le sprejeli sklep o gradnji nove šole, zgradili so jo leta 1980. Z sredstvi iz samoprispevka so gradnjo znatno podprli tudi krajani.

GLAVNA DELA PRI IZGRADNJI ŠOLE SO IZVAJALI V LETU 1979. OTVORITEV ŠOLE JE POTEKALA OB DRUGEM OBČINSKEM PRAZNIKU V DRAMLJAH 17.8.1980. POUK PA SE JE PRIČEL ŽE 25.2.1980.  TELOVADNICA JE BILA DOGRAJENA NEKOLIKO KASNEJE, NAMENU SO JO PREDALI 13.11.1981.

REPUBLIŠKA DELGACIJA NA ČELU Z SERGERJEM KRAIGHERJEM SI JE 7.10.1984 OGLEDALA NOVO ŠOLO V DRAMLJAH. RAVNATELJ FRANC TRUPEJ (DESNO) S PONOSOM RAZKAZUJE STALNO RAZSTAVO DRAMLJE SKOZI ČAS, KATERO JE OB SODELOVANJU KRAJANOV USTVARIL PRAV ON. KASNEJŠE VODSTVO ŠOLE JO JE ODSTRANILO Z ZIDOV IN SEDAJ NE VE KJE SE NAHAJA...

POGLED NA DRAMLJE LETA 1984

V devetdesetih letih se je razvoj nadaljeval z vzpostavitvijo telefonskega omrežja, vodovoda in modernizacijo cest. Zadnja večja investicija (do današnjih časov) v Dramljah, je bila preureditev nekdanje sušilnice v večnamenski dom (1991). V njem so našli svoj prostor drameljski gasilci, KS Dramlje in krajevna društva. S prihodom župnika Milana Strmška (1998) se je intenzivnejše pristopilo k obnovi sakralnih objektov. Temeljito so obnovljene vse tri podružnične cerkve in župnišče. Planinsko društvo, ki je najemnik nekdanje kaplanije na Uršuli, je organiziralo obnovo te propadajoče stavbe, v kateri je sedaj planinski dom.  

Obnovljeni so bili tudi nekateri športni objekti, ki se jim počasi pridružujejo tudi novi. Ceste niso več takšen problem, kot so bile nekoč. Kraj ima še neizkoriščen potencial v turizmu, ki ga deloma zapolnjuje ponudba  kmečkega turizma in vse pogosteje obiskana znamenitost Dramelj Uršula.

DRUŠTVA PO VOJNI:

PGD DRAMLJE

KRAJANI VEDNO RADI POMAGAJO GASILCEM. NOV ORODNI AVTOMOBIL

IMA PREKO 80 BOTROV IN BOTRC.

Nepretrgoma deluje od ustanovitve leta 1928 in je najstarejše društvo v kraju. V letu 2008 so praznovali 80 letnico delovanja. V času po vojni je društvo delovalo tudi na kulturnem področju, saj takrat društva, ki bi delovalo na tem področju, ni bilo.  

KULTURNO DRUŠTVO DRAMLJE

MOŠKI PEVSKI ZBOR SE JE REDNO UDELEŽEVAL ZBOROVSKIH TABOROV V STIČNI

Deluje od leta 1975, ko je pričel delovati moški pevski zbor, leta 1985 se jim je pridružil še ženski, tako v zadnjih letih deluje tudi mešani zbor. Pevski zbori sodelujejo na številnih prireditvah in so poznani tudi širše.

TVD PARTIZAN DRAMLJE / ŠPORTNO DRUŠTVO DRAMLJE

LEGENDARNA EKIPA DRAMELJ (okoli leta 1978) KI JE V SKORAJ NESPREMNJENI SESTAVI

NEKAJ MANJ KOT 30 LET ZASTOPALA DRAMLJE V ŠENTJURSKI LIGI.

Kmalu po tem, ko so v kraju predali namenu novo šolsko telovadnico, so ustanovili telovadno društvo Partizan Dramlje. Društvo je bilo prepoznavno po tradicionalnih prvomajskih turnirjih in po nogometnih ekipah, ki so v ligah praviloma zasedala najvišja mesta. Leta 1997 so ga preimenovali v ŠD Dramlje.

PLANINSKO DRUŠTVO DRAMLJE

V PLANINSKEM DRUŠTVU S POGOSTIMI POHODI PRIDNO SKRBIJO DA

NJIHOVIM ČLANOM NIKOLI NI DOLGČAS (foto: PD DRAMLJE)

Do ustanovitve društva (1980) je prišlo zaradi potreb in želja po organiziranih pohodih v hribe. Poleg rednih pohodov po hribih in gorah so daleč okrog poznani po vsakoletni organizaciji množično obiskanega pohoda po poteh 14. divizije.

LOVSKA DRUŽINA

UTRINEK S PRAZNOVANJA 50 LETNICE DRUŠTVA

Z svojim poslanstvom so pričeli leta 1954, sprva na nekoliko večjem lovišču, ki je segalo tudi preko meja krajevne skupnosti. Z denacionalizacijo so izgubili lovski dom na Sv. Uršuli, zato so leta 1992 pričeli z izgradnjo novega, ki se nahaja v Jazbinah.

ČEBELARSKO DRUŠTVO DRAMLJE

Že po vojni se je na drameljskem močno razširilo čebelarstvo. Čebelarsko društvo je bilo ustanovljeno šele leta 1980.

DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE

Pobudo za ustanovitev društva so podale delavke Vrtca Dramlje, ustanovni zbor pa je bil leta 1987.  Društvo  skrbi predvsem za prireditve in akcije, ki so namenjene otrokom.

NOGOMETNI KLUB ŠEDINA / ŠPORTNO DRUŠTVO ŠEDINA

ČLANI IN ČLANICE NK ŠEDINA OKROG LETA 1985

Neformalno združenje mladih izpod Uršule je aktivno delovalo 15 let, do leta 1993. Leta 2002 je na osnovi NK Šedina nastalo današnje društvo, znano predvsem po svoji programski raznolikosti in širini.

DRUŠTVO UPOKOJENCEV DRAMLJE

Leta 2005 ustanovljeno društvo se ponaša z več kot 200 člani. Z raznolikimi programskimi aktivnostmi uspešno izpolnjujejo svoj namen delovanja.

ŠPORTNO DRUŠTVO BULLDOG

Vedno bolj priljubljena športno rekreacijska igra Air soft je navdušila tudi tukajšnjo mladino. Leta 2006 ustanovljeno društvo ima veliko privržencev, so tudi redni gostje sorodnih društev, katerim gostoljubje vračajo na svojih drameljskih terenih.

ŠPORTNO DRUŠTVO PINGVIN

Društvo je v osnovi namenjeno alpinističnim aktivnostim ustanoviteljev, skrbi pa tudi za rekreacijo otrok. Ustanovljeno je bilo leta 2006. 

STRELSKA DRUŽINA »MILOŠ ZIDANŠEK« DRAMLJE

STRELSKO TEKMOVANJE V ZRAČNI IN MALOKALIBRSKI PUŠKI, V DRAMLJAH LETA 1963.

ČLANI STRELSKE DRUŽINE PRED ŠOLO V DRAMLJAH

Strelska družina je bila ustanovljena leta 1960 in je takrat spadala med najbolj aktivna drameljska društva. Prirejali so meddruštvena strelska tekmovanja, imeli svojo strelsko ligo, poleg tega pa bili aktivni na družabnem področju, saj so ob različnih praznikih organizirali veselice. Žal je društvo po nekaj letih zamrlo, glavni akterji so odšli k vojakom novih gonilnih sil pa ni bilo.

Na podlagi različnih virov spisal Primož Laubič.

Uporabljeni so bili pisni in slikovni viri ki jih hranimo v arhivu sektorja za

ohranjanje zgodovine, ki deluje v okviru ŠD Šedina:

PISNI VIRI:

- šolska kronika OŠ Dramlje

- Urška Podčedenšek, Zgodovina župnije Dramlje (seminarska naloga)

- dr. Ivan Zelko, knjiga Špitalič

- dr. Miro Mastnak, Monografija o Dramljah

- knjiga Med Bočem in Bohorjem

SLIKOVNI VIRI:

- zasebni slikovni arhiv Aco Kondrad in slikovni arhiv ŠD Šedina 

 Dramlje, julij 2008