FORUM DRAMLJE // KS DRAMLJE // OBČINA ŠENTJUR // ŠENTJURČAN // KOZJANSKO.INFO
Datum objave: 13. 07. 2008

V tej rubriki bomo občasno objavljali prispevke ki zadevajo naš kraj. To bodo stari članki, prepisi iz kronike,anekdote,pripovedke, feljtoni in podobno.



DRAMELJSKE PRIPOVEDKE
Če poznate kakšno staro pripoved vas vabimo da jo napišete in pošljete na naslov info@dramlje.info.

PRIPOVEDKA O GRMADI ali STRANSKI UČINKI ČESNA

V Trnovcu – blizu hiš štev. 32 – (po domače pri Spolenakovih) občina Št. Jurij okolica, župnija Dramlje, je mesto, prostor, ki mu pravijo » grmada ». Tod mimo vodi pot v Celje. V davnih časih so bili tukaj še temni gozdovi. Po njih so se klatili in skrivali roparji. Napadali in ropali so ljudi, kateri so morali po tej poti skozi gozd po svojih opravkih.

Nekoč so zopet prežali ob poti. Res so pričakali moža, z nahrbnikom na hrbtu. Eden izmed roparjev stopi pred njega, mu zastavi pot in ga vpraša, kaj nosi s seboj. Tudi mu tiplje po nahrbtniku. Drugi vzadaj  vpraša : » Kaj ima ? » Ta odgovori : » Česen ima » . Roparji so razumeli – česni ga – pa so navalili nanj  in ga pobili na tla. Obležal je mrtev na potu. Ljudje so v strahu govorili » Za česnovo glavo so ga ubili » .Vsak pa, kadar je šel tod mimo, je utrgal smrekovo vejo in jo položil na mesto, kjer so našli ubitega moža. Pri tem je tudi vsak vzdihnil : » Bog mu daj večni mir ! ».Na ta način je kup smrečja vedno rastel ; postajal je vedno večji in višji.

Nadeli so mu ime » Grmada ».Ta žalosten dogodek pripovedujejo iz roda v rod. In tako bo ostal spomin nanj med ljudstvom še dolgo, dolgo časa.

Vir: Domoznanska knjiga narodne šole Dramlje, 1935 (arhiv šole)


V SPOMIN NA DEKLICO

Od šole proti Št. Juriju stoji ob cesti križ. Oddaljen je od šole približno 250 – 300 m. O tem križu pripoveduje ljudska pripovedka tole :

Pred davnim časom so se še tudi tukaj razprostirali temni gozdovi in obsegali so celo prostor, kjer stoji sedanja šola. Taki gozdovi so bili varna skrivališča za roparje in razbojnike, ki so napadali in ropali ljudi ponoči, na samotnih mestih tudi podnevi.

Zgodilo se je nekega dne, da je šla deklica iz šole. Nič hudega slutečo jo med potom napade tuj človek. Usta ji zamaši in jo zadavi. Oropati je ni imel česa. Ker je dolgo ni bilo domov, so v skrbeh, kaj se je zgodilo. Gredo ji naproti, a spremlja jih težka slutnja. Ni bilo daleč in deklico najdejo, ležečo na poti. Bila je mrtva. Z bridkostjo v srcu jo nesejo domov, kjer jo položijo na mrtvaški oder.

Dolgo, dolgo so žalovali za ubogo deklico. V spomin na njeno  žalostno smrt pa so postavili gori omenjeni križ.

Vir: Domoznanska knjiga narodne šole Dramlje, 1935 (arhiv šole)

PREPOVED ROMANJA K SV.URŠULI

Pripoveduje se, da je bila nekdaj na hribček k Sveti Uršuli prav imenitna božja pot. Prišli so ljudje baje celo s Hrvatskega. Ob taki priliki je bil na hribu tudi vsako leto  velik kramarski sejem.

Po celem vrhu so imeli razni trgovci in kramarji svoje kolibe – » štante » . Včasih jih je baje bilo toliko, da so imeli svoje   » štante » razpostavljene ob obeh straneh ceste do tam, kjer zdaj stanuje Hrastenšek Dominik.
Zgodilo pa se je, da je bila ravno na Šenturšlsko nedeljo umorjena neka ženska iz Vodul. Čeravno se je to zgodilo v St. Iliju in ne pri Sv. Uršuli, je vendar takratni župnik – najbrž g. Pirš- odpravil to božjo pot. Sicer si farani prizadevajo, da bi zopet vpeljali to božjo pot, toda vkljub vsemu prizadevanju se ne da spraviti na isto stopnjo, kot je bila nekdaj.
Vir: Domoznanska knjiga narodne šole Dramlje, 1935 (arhiv šole) 

PRIDRŽANA ZARADI ČEVLJA

Med vojno so imeli Nemci v vseh večjih stavbah svoje pisarne in skladišča. Tako je bilo tudi v stavbi, kjer je danes kmetijska trgovina. Pripoved pa gre približno takole:

Mimo te stavbe je šla starejša ženica, med potjo se ji je sezul čevelj. Med tem ko se je sklonila da ga popravi je jezno zaklela " proklet švap* ". To sliši nemški vojak, ki je kletvico razumel kot "preklet švab"; ženico je prijel in odvedel v pisarno. Kot zatrujejo, so jo šele po celodnevnem zasliševanju vendarle spustil.
švap
*: drameljsko ime za čevelj

Vir: Pripoved je pred leti povedal Klemsov Tonček, zapisano po spominu.

PALČKOV PROCES: PRAVICA ALI PREVARA?

Z dovoljenjem avtorja g. Franca Kovača objavljamo članek z gornjim naslovom, ki govori o Ivanu Lavbiču - Palčku. Ker gre za daljšo vsebino, le to objavljamo na podforumu DRAMLJE.INFO ki se nahaja v okviru foruma "Spletni forum Dramlje".

____________________________________________________________________________________

 

 


Avtor: Dramlje.info objavljeno ob 15:19 | v
Stalna povezava | Pošlji sporočilo prijatelju po e-pošti | Komentarji(0)

Dodaj komentar
Komentarji:

Delovanje omogoča Drugi svet, spletne tehnologije