<h1>eDnevnik, slovenski blog</h1>

vsakdan družinskega pomočnika




druzinski-pomocnik.eDnevnik.si
o vsem, kar sestavlja vsakdan družinskega pomočnika

Na prvo stran | Osebna stran | Arhiv starih sporočil |
Število zadetkov: 142566


Mamljiva lahkotnost bivanja družinskega pomočnika

Avtor 14:19, 11.04.2006

Med pohajkovanjem po spletu sem spet naletela na eno zelo zanimivo formulacijo oz. tezo, zakaj se nekdo odloči, do postane družinski pomočnik, oz. kaj ga pri tej odločitvi premami: 

 
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE, Nadaljevanje 9. izredne seje, (20. junij 2005), Sejo je vodil France Cukjati, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.02 uri.

CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa za besedo. Dovolite, kolegice in kolegi, da spregovorim o amandmajih, ki se tičejo dopolnilnih sredstev občin. ........................................................Drugi amandma pa se tiče vprašanja. o katerem pravzaprav v parlamentu že teče razprava, saj je vložen zakon o spremembah zakona o socialnem varstvu, in sicer družinskega pomočnika. Ta sprememba, ki je prav tako nastopila v lanskem letu, je prinesla občinam nemalo težav. Pravzaprav je to na nek način financiranje družinskega pomočnika pravzaprav jama brez dna.
Prvotni zakon oziroma prvotna sprememba je bila načrtovana, da se bo to dotikalo izključno invalidnih oseb s težjimi fizičnimi ali umskimi posledicami, ki potrebujejo samega spremljevalca, da lahko normalno živijo. Sedaj se je v praksi izkazalo, da se je zadeva precej povečala, da se je začela dotikati tudi predvsem starejše populacije in se seveda vsakodnevno pojavljajo nove in nove vloge, da pravzaprav tako družinski člani, kot tudi osebe, ki niso v sorodstvu s tem upravičencem, vlagajo nove in nove vloge, do katerih so upravičeni predvsem z vidika starostnikov.
V tem trenutku je, po meni znanih podatkih, vsota, ki je bila prvotno načrtovana, že zdavnaj presežena. Občine so za to namenile že približno 200 milijonov več sredstev, kot je bilo načrtovano. V tem trenutku pa je prek 300 novih vlog, ki čakajo na razrešitev in zaradi česar bo prihajalo do povečanja tega stroška mimo vse predvidene velikosti. Zato smo predlagali v zakonu, da bi sredstva za družinske pomočnike ponovno zagotavljala država in da bi bila v pristojnosti države, vendar te spremembe zakona vlada ni podprla. Prav tako tudi vlada ne podpira amandmaja, ki je bil vložen s tem v zvezi.
Predvsem pa je treba reči, da v kolikor bo pač ostalo tako, kot je v tem trenutku, bo to neka latentna zgodba, ki bo neprestano visela nad občinami. In pravzaprav, bolj ko se bo širila informacija - kajti v tem trenutku nam je jasno, da pravzaprav vsi državljani in državljanke te pravice še ne poznajo - večje bodo te obveznosti, ki v celoti padejo na rame občin v mesečni višini povprečne oziroma minimalne plače za katero mora sredstva zagotoviti posamezna občina.
Zdi se mi nekorektno, da se pravzaprav neko področje pomanjkanja negovalnih bolnišnic, pomanjkanja mest v domovih za starejše in tudi druge stvari, ki se zaradi staranja prebivalstva vse bolj zaostrujejo, prevalijo tako brez finančni pokritij izključno na rame občin, ki lahko v prihodnjih mesecih pričakujejo še vrsto novih vlog.
Kajti ne nazadnje se je mamljivo odločiti, še posebno brezposelnim ali pa tistim, ki prejemajo nižje dohodke zato, da pravzaprav to opravljajo na način tega, da skrbijo za takšno osebo in zato prejmejo tudi minimalno plačo.
Tako, da jaz pozivam, da se o tem vendarle ponovno razmisli. Ker gre za neke pravice, ki doslej niso bile na ramenih občin, menim, da je korektno da to zadevo tako, kot za druge podobne stvari, na segmentu predvsem financiranja invalidov ponovno prevzame država ali pa se občinam v celoti ti stroški zagotovijo z dodatnimi sredstvi. Hvala.

 
V svoj ednevnik nisem imela namena vključiti letnega poročila o izvajanju pomoči invalidni osebi, ki sem ga morala oddati na naš CSD. Prvič se mi zdi poročilo zelo osebna stvar, drugič sem imela pomisleke, da ne bo kdo, ki ga bo bral, mislil, da se z njegovo objavo kakorkoli hvalim ali hočem obveljati za žrtev razmer, kar nikakor ni res.
Ko pa berem in poslušam, kako je odločitev za to mamljiva in morda celo donosna ali kakorkoli povezana z delovno lenobo osebka, ki se odloči postati družinski pomočnik, sem sklenila, da poročilo v celoti objavim.
Če koga zanima, ga bo prebral, če ne, SORRY!, bo drugič kaj bolj zanimivega objavljeno, veselo blogaj dalje! 


LETNO POROČILO

O IZVAJANJU POMOČI INVALIDNI OSEBI

ZA OBDOBJE: OD 1.OKTOBRA 2004 DO 31.JANUARJA 2006

(IZDELANO NA PODLAGI OPISA DEL IN NALOG DRUŽINSKEGA POMOČNIKA IZ DOPISA CSD VIČ)

INVALIDNA OSEBA: MR

DRUŽINSKI POMOČNIK: ER

VSEBINA POROČILA:

UVOD – SPLOŠNO

SOCIALNA OSKRBA

ZDRAVSTVENA OSKRBA

SOCIALNA OSKRBA IN ORGANIZACIJA

PROSTOČASNIH DEJAVNOSTI

GOSPODINJSKA POMOČ

RAZNO - PRILOGE

UVOD – SPLOŠNO

Družinski pomočnik svoji mami sem od 1.oktobra 2004. Prej sem zanjo skrbela ob intenzivnem delu v svojem poklicu, kar je bilo zelo težko in sem celo zbolela in bila eno leto na bolniški. Še prej sva skupaj z mamo skrbeli za težko pokretnega očeta po preboleli kapi devet let do njegove smrti po drugi kapi leta 1998. Kmalu po tem je mama začela vse bolj potrebovati mojo pomoč. Od leta 2000 pa je vse bolj postajala odvisna od moje pomoči. Od aprila leta 2003 je na bolniški postelji. Ker je skrb za invalidno osebo zelo zahtevna in odgovorna dejavnost, ki zahteva celega človeka, sem se odločila, da pustim svoj poklic in da postanem mamin družinski pomočnik. Ker je mama izrazila željo, da bi rada bivala doma, sva ji s sestro to sklenili omogočiti do konca. Ker je nepokretna in dementna potrebuje praktično 24 urno vsestransko pomoč pri vseh življenskih opravilih.

 

SOCIALNA OSKRBA

Pomoč pri opravljanju osnovnih življenskih potreb:

Ker mama ni pokretna, ji pomagam pri vseh življenskih opravilih. Sama pri tem zelo rada sodeluje po svojih močeh, kar vedno vzpodbujam in pohvalim, čeprav tako traja dlje.

Pomoč pri hranjenju in pitju:

Ker ima mama motnje požiranja in zavesti, potrebuje pomoč pri hranjenju in pitju. Vso hrano je v obliki kreme z žlico, drugače se ji zaleti. Če le zmore, je sama pod mojim nadzorom, drugače jo hranim jaz z žlico. Pri hranjenju sem zelo pozorna, ker lahko zaspi sredi hranjenja s polnimi usti. Vedno se prepričam, da ima prazna oz. čista usta, ko zaključiva hranjenje. Najraje jo hranim sama, ker poznam vse “pasti” hranjenja, iz prakse vem, na kaj moram biti pozorna. To je zame najbolj stresna naloga. Ritem in hitrost hranjenja prilagajam njenenu trenutnemu stanju budnosti oz. zavesti, posamezen obrok jeva od pol do ene ure. Sama tudi ne pije, potrebno ji je dajati tekočino po malem preko celega dne z brizgo, da dobi zadostno količino tekočine. Zelo težko pije iz kozarca ali s slamico. Zelo je potrebno paziti, da se ji ne zaleti. Pazim, da vsak dan dobi zadosti tekočine s hrano in pijačo.

Pomoč pri oblačenju in slačenju:

Samostojno se ne more obleči in sleči. Ob delovnikih jo z mojo pomočjo zjutraj iz pižame v svežo dnevno obleko preobleče socialna oskrbovalka ZODa, jaz jo sama preoblečem zvečer v svežo pižamo. Ob vikendih in praznikih oboje opravim sama. Pri tem mama pomaga po svojih močeh in to zelo vzpodbujamo. Sodeluje tudi pri izbiri obleke in pižame. Vsak dan obleče svežo dnevno obleko in zvečer svežo pižamo. Če se umaže jo preoblečem tudi preko dneva, da je vedno v čistem.

Pomoč pri umivanju in skrbi za osebno higieno:

Sama se ne more umiti. Ob delovnikih jo z mojo pomočjo zjutraj med 7.00 in 8.00 v celoti umije in ji menja plenico socialna oskrbovalka ZODa. Ob vikendih in praznikih to opravim sama. Plenico ji menjam še enkrat preko dneva med 14.30 in 16.00 (odvisno od kosila in počitka po njem) in zvečer med 21.00 in 22.00 (odvisno od večerje in počitka po njej), ko opraviva tudi večerno toaleto. Četrtek je dan za umivanje glave oz. las in urejanje nohtov nog in rok. Sama tega ne zmore. Tudi pri skrbi za zobe in usta ji pomagam. Ko lahko, oz. zmore, grgra ustrezno ustno vodico. Ker ima zelo občutljive dlesni, le občasno uporablja otroško (izredno mehko) zobno ščetno in primerno pasto. Zelo rada je čista in urejena in pri tem ji pomagam kolikor morem in znam.

Pomoč pri vstajanju, gibanju, obračanju:

Mama ne more hoditi. Če želi, ji pomagam na voziček, vedno ji prej povijem obe nogi z elastičnim povojem. Sedaj zmore sedeti v vozičku le krajši čas. Raje je v postelji. V postelji čez dan večino sedi, podprta z blazinami. Ko leži, pazim, da se obrača, delno se sama, če se ne, ji pomagam, da ne dobi priležanin. Ponoči spi na levem ali desnem boku, podprta z blazinami.

Pomoč pri uporabi stranišča:

Mama je preslabotna in premalo pokretna, da bi lahko uporabljala stranišče, klasično ali sobno. Ima tudi močno inkontinenco, ne zadržuje ne vode ne blata, tako, da uporabljava plenice, najmanj 3 na dan.

Varovanje:

Mama je varovana praktično 24 ur na dan. Če imam opravke, poskrbim za varovanje. Ponavadi jo varuje soseda, ki je tudi njena prijateljica. Ob sredah imam za mamo stalno plačano varstvo za tri ure ( po potrebi sem imela tudi večkrat na teden, vendar je to precejšen strošek), da lahko odidem od doma za dalj časa in opravim več stvari. Če je potrebno najamem varuško tudi kak drug dan v tednu za največ tri ure, ker več nisem od doma oz. od mame. Popolnoma sama je morda samo 15 do 20 minut čez dan, če moram nenačrtovano in nujno na kratko od doma. Drugače vedno poskrbim za varstvo sosede, sorodnika ali druge usposobljene osebe. Več mesecev po prihodu iz bolnice sem tudi spala v istem prostoru, ko je dejansko potrebovala 24 urni nadzor. Sedaj spi mirno in lahko spim nepretrgano od 22. oz. 23. ure do 5. oz. 6. ure zjutraj v svoji sobi z odprtimi vrati. Nad posteljo ima zvonček, da me lahko pokliče tudi ponoči. Ko je bolna, enkrat ali večkrat na noč kontroliram njeno stanje oz. spim v njeni sobi.

 

ZDRAVSTVENA OSKRBA

Sodelovanje z osebnim zdravnikom:

Z osebno zdravnico dr.Dušanko Gantar iz viškega ZD zelo dobro sodelujeva. Lahko jo pokličem po direktnem telefonu v ordinacijo za nasvet, če je potrebno grem za mamo k njej npr. po recepte ali pa ona pride na hišni obisk k mami.

Zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe:

Mama ima zagotovljen hišni obisk osebne zdravnice. Ko je potrebno, pride patronažna sestra, ki ji tudi odvzame kri z aparatom za antikoagulacijsko terapijo. Ko je prišla z bolnice s priležanino na peti, jo je patronažna sestra redno oskrbovala. Redno ji merim pritisk in temperaturo.

Organizacija dostopa do potrebnih zdravstvenih storitev:

Po potrebi pride na dom osebna zdravnica ali patronažna sestra. Ko je bilo potrebno sem klicala urgenco, jo tja tudi spremljala. Ko so bile potrebne kontrole pri specialistih, sem nama organizirala prevoz z rešilcem.

Skrb za jemanje predpisane terapije in pomoè pri jemanju zdravil:

Vsakodevno skrbim za redno jemanje zdravil. Ker ima motnje požiranja, ji vsa zdravila zdrobim in jih vzame s hrano ali s tekočino. Zjutraj ji po merjenju pritiska določim količino Cozaarja, po naročilu zdravnika, ki ga vzame z zajtrkom, pri večerji dobi Sinvacor in pred spanjem s tekočino Marivarin po shemi. Ker ima Sjegrenov sindrom moram vsakodnevno skrbeti za vlažnost sluznic oči (gel ali kaplice, umetne solze), ust (tekočina ali umetna slina) in nosu (kapljice za vlaženje).

Izvajanje določenih fizioterapevtskih postopkov:

Fizioterapevtka me je naučila določenih vaj, primernih za stanje moje mame, ki jih izvajava na postelji, večinoma leže, če sede, ji prej povijem noge. Telovadi tudi s trapezom in ima tudi po mnenju fizioterapvtke in patronažne sestre glede na dolgotrajno ležanje v postelji neverjetno moč v nogah in še posebej v rokah. Posebej skrbim za prožnost rok in prstov, včasih pomaga zvijati povoje, z družabnico ob sredah pa kvačkata preproste stvari. Na priporočilo fizioterapevtke, ki jo je lani obiskovala dvakrat tedensko, sem kupila tens.

Oskrba ran:

Ran k sreči nima in jih ni imela.

Preprečevanje ter oskrba preležanin:

Iz bolnice je prišla s hudo priležanino na peti (do kosti), ki se je zacelila po enem letu skrbne in v začetku vsakodnevne oskrbe patronažne sestre ali mene po njenih navodilih. Brazgotino redno oskrbujem, mažem jo z ustreznimi mazili, ponoči ji preventivno povijem obe stopali. Za preprečevanje priležanin po celotnem telesu uporabljam posteljno blazino proti priležaninam, posebne copate, podlaganje nog s posebno blazino, masiranje kritičnih delov telesa za boljšo cirkulacijo, posebna mazila, posebne obliže in druge pripomočke, obračanje, podpiranje in podobno.

Nabava zdravil in ustreznih pripomočkov:

Skrbim za nabavo zdravil na recept – Cozaar, Sinvacor in Marivarin - in zdravil in pripomočkov brez recepta. Na tri mesece nabavim plenice, izberem najbolj upojne, z doplačilom, ker le s kvalitetno in ustrezno plenico ohranim kožo na mamini zadnjici zdravo in suho. V lekarno in drogerijo grem enkrat na teden. Skrbim, da imamo doma med drugim vedno: kremo Menalind, ribje mazilo, ognjičevo mazilo, hladilno oz.otroško kremo, otroške čistilne robčke, mleko in olje za telo, obliže Melolin in Granuflex, povoje, preveze, B-complex zrnca in podobno. Ko je prišla iz bolnice sem poskrbela za bolniško posteljo s potrebnimi dodatki. Kupila sem tudi tens, copate proti priležaninam in podobno.

Pomoč pri gibanju:

Do lani poleti je dvakrat na teden hodila privatna fizioterapevtka in sva mamo celo nekajkrat postavili na noge, naredile smo kak korak, vendar več ni šlo. To je bilo največ kar smo lahko dosegle, tudi po strokovnem mnenju fizioterapevtke.

Sprehodi z invalidno osebo in vožnja z vozičkom:

Ker je nepokretna, jo vozim na sprehod z vozičkom. Sedaj pozimi ne ven, le na obisk k sosedi, ki živi v istem nadstropju. Vendar je vse raje ves dan v postelji, na silo je ne dajem v voziček, le če želi. Spomladi in poleti sva šli z vozičkom na krajše sprehode, ker se hitro utrudi in zadremlje. Včasih sva prišli z vozičkom tudi do Tivolija.

Pomoč pri uporabi in čiščenju raznih zdravstvenih pripomočkov:

Posebnih zdravstvenih pripomočkov ne uporablja.Nosi očala, ki ji jih redno čistim. Slušni aparat ne uporablja na lastno željo. Pravtako ne spodnje premične zobne proteze, ker je bila nevarnost zadušitve z njo. Je pravilno shranjena v raztopini. Z berglami ne more več hoditi, uporablja invalidski voziček, ki ga redno vzdržujem. Občasno uporabiva tens.

 

SOCIALNA OSKRBA IN ORGANIZACIJA PROSTOČASNIH DEJAVNOSTI

Pomoč pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialne mreže z okoljem in sorodstvom:

Ker mama slabo sliši, težko govori in ima druge težave pri komuniciranju zaradi motnje zavesti in demence, je moja pomoč na tem področju zanjo zelo pomembna, zame pa odgovorna in jo jemljem zelo resno. Uredila sem, da prihaja vsako delovno jutro oskrbovalka PODa, da po potrebi prihaja patronažna sestra, vsako sredo za tri ure družabnica Sonja iz firme Zora plus. Ker se njeno življenje sedaj odvija v eni sobi, ji obiski različnih ljudi veliko pomenijo in popestrijo dan. Zato organiziram obiske sorodnikov in prijateljev, da so ob za mamo primernem času in da ne trajajo predolgo, raje več kratkih in posamičnih obiskov. V njenem imenu pišem ali telefoniram sorodnikom, kupujem darila zanje, izrekam sožalje in hodim na pogrebe, se menim za obiske in podobno.

Spremstvo po opravkih in nakupih:

Žal zaradi nepokretnosti mami ne more po opravkih in nakupih, to vse opravim jaz zanjo.

Druženje s sorodniki, prijatelji, sosedi:

Njena bolniška postelja je sredi dnevne sobe in mama je vedno prisotna pri vseh obiskih, ki pa ne smejo biti predolgi in nenapovedani. Najraje ima obiske hčerke Maje, vnukinje Ize in vnuka Benjamina, ki večkrat pridejo iz Sežane. Vsak večer se sliši z njimi po telefonu. Redno ji pišejo za praznike in s počitnic. Vnuka prideta zelo rada večkrat tudi na krajše počitnice k babici. Tudi njen pokojni brat Slavc jo je redno obiskoval in velikokrat ostal na skupnem kosilu, tudi silvestrovali smo skupaj. Obiskujejo jo tudi drugi sorodniki in njeni prijatelji, ki jih je žal vse manj živih. Pridejo tudi nekatere sosede, posebej eno ima zelo rada, gospa Breda ji tudi dela družbo, če moram po opravkih.

Obeleževanje za invalidno osebo pomembnih praznikov in obletnic:

Lani je praznovala 80 let in kot vsak rojstni dan je imela stanju primerno zabavo. Praznujemo tudi božič, novo leto, njen god, naše rojstne dni, in vse ostale obletnice, ki ji veliko pomenijo. Ob očetovi sliki prižigava dišeče svečke, tudi ob stričevi. Pomaga pri izdelovanju preprostih okraskov in dekoracijo za praznike, za pusta npr.jo pridejo obiskat maškare, otroci iz okolice. Sama izdelam priložnostne voščilnice, ki jih lastnoročno podpiše z mojo pomočjo.

Organizacija dejavnosti za prosti čas:

Vsak dan gledava tv, poslušava glasbo, igra se z psičko Taro in muco Bibo. Velikokrat z našo pomočjo rešuje lažje križanke in uganke, zelo rada gleda albume s fotografijami, revije in knjige s slikami, igramo se domino, črni peter, človek ne jezi se in podobno, odvisno od njenega počutja, želja in razpoloženja. Poleti je k njej prihalaja študentka delovne terapije, ki jo je občasno varovala in z njo izvajala delovno terapijo primerno maminemu stanju. Marsikaj s tega področja je naučila tudi mene.

Obisk kulturnih prireditev in ustanov, športnih prireditev:

Žal zaradi nepokretnosti in motenj zavesti mami ne more obiskovati prireditev. Gleda jih po televiziji, tako kulturne in športne, če jo zanimajo.

Branje knjig in časopisov:

Beremo ji različne knjige, ki jih sama izbere, poslušala je npr. Mali princ, Medved Pu, V puščavi in goščavi, Martin Krpan,..... velikokrat pa ji beremo tudi pesmi moje sestre, ki jih zelo rada posluša. Berem ji jaz, družabnica Sonja ob sredah, vnuk Benjamin, ko je na obisku in drugi. Zelo rada posluša kasete s pripovedkami. Časopise in revije redko prelista, raje gleda slike, tako albume s fotografijami ali knjige z lepimi slikami. Rada rešuje križanke in uganke iz otroških revij, naročena je na Čukca, občasno pa ji kupim tudi Duhca, Dina, .... pošljem rešene nagradne uganke in večkrat je izžrebana. Vnukinja Iza ji je prinesla svoje Cicidoje in Cicibane, naročila sem ji tudi zbirko stripov Mikija Mustra, ki jih prelistava.

Predvajanje glasbe in filmov invalidni osebi:

Lani je za 80.rojstni dan dobila radiokasetofon s CD playerjem, ker rada posluša glasbo na radiu, kasetah ali cd-jih. Rada posluša tudi kasete s pripovedkami (Bobri, Kekec,...), velikokrat poslušava tudi stare LP plošče na klasičnem gramofonu. Mama rada gleda oddaje o živalih, naravi, potopisne oddaje, humoristične serije, kriminalke, filme z veliko humorja, gibanja in akcije, ki jim lažje sledi, gleda tudi risanke in lutkovne oddaje. Včasih pogleda tudi kak film na DVDju na velikem ekranu mojega računalnika, iz postelje ali z vozička. Večkrat jo vprašam, če želi glasbo ali film, včasih sama izrazi željo. Ko moram na kratko od doma in je sama ali ko kuham kosilo, ji predvajam glasbo ali poiščem kaj zanjo zanimivega na tv.

Informiranje ustanov o stanju in potrebah invalidne osebe:

Njene interese zastopam v stikih z zdravniškim osebjem, s patornažo, urejam vse v zvezi z banko in drugimi ustanovami, npr. centrom za socialno delo. Zanjo sem priskrbela bolniško posteljo z varovalno ograjo in trapezom ter invalidski voziček ter še nekaj pripomočkov, ki ji olajšujejo življenje. O potrebi sem obvestila osebno zdravnico in poskrbela za nabavo potrebnega. Nekajkrat sem obiskala viški Center za socialno delo zaradi informacij in ko sem npr. potrebovala status skrbnika za posebni primer, da sem lahko v maminem imenu uredila zapuščinske zadeve po njenem pokojnem bratu.

 

GOSPODINJSKA POMOČ

Priprava primerne hrane in napitkov:

Vsakodnevno skrbim za uravnoteženo prehrano prilagojeno ležečemu bolniku, lahko, a dovolj hranljivo. Ker ima mama motnjo požiranja, ji vso normalno pripravljeno hrano zmiksam v kremo, ki jo najlaže poje. Ob dobrih dneh je sama, a vedno pod nadzorom, ob slabih dneh jo hranim z žlico. Ko je prišla iz bolnice sem jo hranila z brizgo od injekcije. Tekočino ji še vedno dajem z brizgo, samostojno iz kozarca ne more piti, tudi s slamico ne, se ji zaleti. Sedaj je trikrat na dan. V začetku, ko je bila slabša je imela pet do šest manjših obrokov na dan, prilagojenih času, ko je bila budna. Zjutraj ima najraje pšenični zdrob ali polento z mlekom, kavo, kakavom, rjavim sladkorjem in b-complexom v zrncih. Naredim ji kremo, ki jo je z žlico. Zajtrkuje v času od 8.30 do 9.30. Kosilo je od 12.30 do 14.00 – odvisno od zajtrka in dopoldanskih aktivnosti. Vedno je servirano v obliki kreme in z žlico. Pripravim ji krompir, riž ali testenine na razne načine, z mesom (piščanec, puran, občasno ribe) ali stročnicami, zelenjavo (svežo, sezonsko ali zamrznjeno) ali gobami. Je razne solate in razne kombinacije: zelena listnata solata, paradižnik, zelje, rdeča pesa, fižol, paprika, kumarice,....Za kuho uporabljam deviško olivno olje. Kuham vsak dan svežo hrano in vsak dan v tednu nekaj drugega, upoštevam njene želje. Za večerjo ima najraje pšenični zdrob ali polento (kuhano na mleku) s sadjem – ponavadi z jabolkom in banano. Večerja okoli 17.30 do 19.00 odvisno od kosila in popoldanskih aktivnosti. Vsak dan ji kuham svež čaj (žajbelj in kamilice), ki ga pije za žejo poleg ustekleničene vode, občasno pije donat Mg ali različne kompote. Če želi je tudi jogurt, sladice in podobno. Sedaj je, na svojo željo, v postelji na posteljni mizici, včasih je občasno jedla na vozičku ali za jedilno mizo. Sedaj jo to preveč utrudi, več poje na postelji.

Vzdrževanje prostorov, v katerih invalidna oseba živi:

Vsakodnevno pometam in sesam, 2x tedensko brišem prah. Zračim zjutraj in zvečer in na kratko po potrebi čez dan. Za kvaliteten zrak v prostoru imam ionizator. Stanovanje je pozimi čez dan toplo, ponoči ne preveč, zaradi kvalitete spanca, poleti ga hladim s prenosno klimo in ventilatorji.

Postiljanje in preoblačenje postelje:

Ob delovnikih zjutraj postilja posteljo z mojo pomočjo oskrbovalka iz PODa, ob vikendih in praznikih jo jaz. Zvečer pred spanjem jo postiljam jaz, dnevno posteljnino zamenjam za nočno, po dnevni menjavi plenice pravtako uredim posteljo. Posteljo v celoti preoblečeva z oskrbovalko vsak petek in sicer menjava: jogi rjuho preko vzmetnice, rjuho preko blazine proti priležaninam, dnevno gornjo rjuho, nočno gornjo rjuho, prevleko dnevne deke, prevleko nočne dormeo odeje, deko pri vznožju, osnovno vzglavno blazino, dnevno blazino, nočno blazino, dodatno blazino za hranjenje in pitje, stranski oporni blazini in podložno blazino za noge. Vsak torek menjava le rjuho preko blazine proti priležaninam, dnevno gornjo rjuho in nočno gornjo rjuho. Če je potrebno, takoj zamenjam kadarkoli katerikoli umazani del posteljnine. Ko je imela vročino, sem vsakodnevno menjavala rjuhe in brisačo na blazini. Mama sama vsak teden izbere posteljnino, katere barve bo in vzorca. Vsa njena posteljnina je lepih in živahnih barv in vzorcev (barvna terapija).

Vzdrževanje čistoče in likanje perila invalidne osebe:

Mama vsakodnevno obleče svežo obleko in pižamo. Vsak dan zjutraj jo temeljito umijemo, čez dan kolikor je potrebno. Vsak dan ima svežo eno brisačo za zgoraj in eno brisačo za spodaj. Eno brisač ima vedno ob sebi, če se želi obrisati, skrbim, da je vedno sveža, uporabi eno do dve na dan. Vsak dan porabiva pri prehrani vsaj tri prtičke iz blaga in nešteto papirnatih. Skoraj vsak dan v tednu perem in sušim perilo ter vsak teden vsaj enkrat likam, včasih večkrat, če je potrebno.

Ureditev bivalnega okolja glede na potrebe invalidne osebe:

Iz dnevne sobe, ki je največji prostor v stanovanju z največ naravne svetlobe in naravne toplote (JZ stran) , sem naredila bolniško bivalno sobo za mamo. Odkar je nepokretna je večino časa v bolniški postelji, občasno sedi v invalidskem vozičku ali v počivalniku. Vse kar potrebuje ji je na dosegu roke, ima tudi zvonček, da me kadarkoli pokliče, vse kar potrebujemo za njeno nego je okoli njene postelje. Soba ima balkon, ki sem ga zasteklila, da bo lahko v vseh letnih časih na balkonu, če bo želela. Ob postelji ima slike svojih najdražjih, po steni ji lepim razglednice, ki jih dobi in jih rada opazuje.

Namestitev radia in TV sprejemnika:

V mamini sobi je nasproti vznožja postelje v primerni razdalji nameščen televizor, ker rada gleda TV. Lani je za 80.rojstni dan dobila nov radiokasetofon s CD playerjem, ker rada posluša glasbo. V sobi je tudi klasični gramofon, ker velikokrat poslušava tudi stare LP plošče.

 

RAZNO – PRILOGE

Za zaključek bi navedla še nekaj dejstev, ki se mi zdijo pomembna za moje delo družinskega pomočnika. Novembra 2004 sem se udeležila seminarja Program usposabljanja za družinskega pomočnika, kopijo potrdila prilagam. Leta 2004 sem se včlanila v združenje za pomoč pri demenci Spominèica in pri njih nabavila tudi literaturo o demenci. Že leta sem član društva Za srce in pred leti sem v tem okviru opravila tečaj oživljanja. Redno spremljam tematiko s področja zdravstva, ki zadeva mamo in sociale, ki zadeva mene kot družinskega pomočnika. Na internetu imam tudi svoj e-dnevnik z naslovom Vsakdan družinskega pomočnika, ki ga najdete na naslovu http://www.ednevnik.si/?u=druzinski-pomocnik, kjer si lahko med drugim pogledate tudi slike iz vsakdana moje mame. Z vsebino tega letnim poročilom sem seznanila tudi mojo sestro MR, ki je imela status skrbnika za posebni primer v zadevi izbire družinskega pomočnika za mamo in ki soglaša z napisanim.

 

Lep pozdrav! ER, V Ljubljani, 31.januarja 2006


Monika Mengeš

Avtor Gost. Objavljeno: 11:20, 19.04.2006

Spoštovani,prebrala sem ,kaj vse potrebuje invalidna oseba,ki leži in je ali ni čisto nepokretna.Mislim,da je zakon zelo pomanjkljiv pri določitvi zahtev o družinskem pomočniku.Sprašujem ,kaj se zgodi,če je oseba duševno prizadeta in ima alzhajmerjevo demenco,kjer pa ni nepokretna in se včasih tudi sama obleče.Rabi pa prav tako nadzor 24 ur na dan.Za družino je to še večji napor,saj je oseba lahko fizično močna, toda totalno pozabljiva in zmedena.Odhaja od doma in ne ve kam se mora vrniti,ponoči vstaja in nima orientacije,
Sprašujem in prosim za mnenje,kako lahko komisija v 5 minutah z zelo pomanjkljivo pregledano zdravstveno dokumentacijo zavrne zahtevo za družinskega pomočnika.

odgovor kasneje

Avtor druzinski-pomocnik. Objavljeno: 17:43, 20.04.2006

Spoštovana Monika!
Ker imava z mamo trenutno manjšo krizo, vam bom odgovorila kasneje, ko se bodo stvari uredile in se bom lahko spet posvetila e-dnevniku. Lep pozdrav! Eva R.

DRUŽINSKI POMOČNIK

Avtor Gost. Objavljeno: 09:53, 2.05.2006

LEPO NAPISANO GOSPA EVA RAZBORŠEK, ČEPRAV BI SE ŠE VELIKO OPRAVIL NAŠLO, KI JIH NISTE ZAJELI. TO SO OBISKI , KI PRIDEJO K MAMI, PETJE STARIH PESMI IN RECITACIJ, KI SE JIH ŠE SPOMNI, VELIKO POGOVARJANJA O ČASIH, KI SO JI OSTALI V SPOMINU, HRANJENJE LJUBLJENČKOV , V NAŠEM PRIMERU KANARČKA IN JE POTEM KAR DOSTI ČIŠČENJA , RISANJA, GLEDANJE SLIK V ČASOPISU .......!
ZATO MISLIM, DA ZATO, KER IMAMO NAŠE STAŠE ALI REJNIKE RADI SMO PRIKRAŠANI ZA VELIK DEL SVOJEGA ŽIVLJENJA IN BI DRŽAVA MORALA BOLJE POSKRBETI ZA FINANČNO PLAT.
ZATO MENIM, DA BI MORAL OSTATI DODATEK ZA NEGO IN POMOČ,
SE OGLASIM KDAJ DRUGIČ , OBVEZNOST KLIČE!!
CVETKA M.


{ Prejšnja stran } { Naslednja stran }
Avtor vsebine tega eDnevnika je druzinski-pomocnik.
Pogoji uporabe - Varovanje zasebnosti - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-15 eDnevnik
si.blogs Thank you!