<h1>eDnevnik, slovenski blog</h1>

vsakdan družinskega pomočnika




druzinski-pomocnik.eDnevnik.si
o vsem, kar sestavlja vsakdan družinskega pomočnika

Na prvo stran | Osebna stran | Arhiv starih sporočil |
Število zadetkov: 144338


Ko se sklene krog življenja / Moj zadnji zapis

Avtor 19:38, 29.05.2006

Danes zaključujem svoj e-dnevnik "Vsakdan družinskega pomočnika".
 
Moja mama je včeraj za vedno zaspala.
 
Za konec samo še verz moje sestre, ki sem ga izbrala za mamino osmrtnico:
 
... in sem kot gozd po dežju
z vsemi predramljenimi glasovi v sebi
in vendar s tako značilno tihotno spokojnostjo
ki se nikjer drugje ne more dogoditi...
(M.R.)
 

Lepo,

Avtor HerrC. Objavljeno: 19:58, 29.05.2006

da si življenje svoje mame delila z nami. Z veseljem sem prebiral tvoj eDnevnik.

Želim ti iskrene sožalje, čeprav izročene preko spleta ter veliko lepih izkušenj v življenju. S skrbjo za svojo mamo si si jih nedvomno zaslužila.

Lp

HerrC

Se pridruzujem HerrCu

Avtor Vesna. Objavljeno: 20:11, 29.05.2006

Tud jst sem spremljala tvoj blog. Upam, da ti je pisanje bloga pomagalo in da se bo v bodoce status druzinskega pomocnika spremenu. Na bolje, seveda. Da bo starostnikom in njihovim najblizjim lazje.

Tvoj blog je bil opremljen z izjemno veliko informacijami, tako bo v bodoce v pomoc mnogim, ki se jim porajajo vprasanja glede druz. pocnikov. V njihovem imenu hvala.

Iskreno sozalje tudi z moje strani.

Iskreno sožalje

Avtor Ustvarjalnost. Objavljeno: 20:40, 29.05.2006

tudi z moje strani. Spremljala sem tvoje zapise in lahko si samo mislim, kako je bila vesela tvoja mama, da si bila, do konca njenega življenja ob njej... S svojim zapisovanjem dela, si veliko prispevala tako posamezniku kot tudi širši skupnosti. Hvala. Lp, Ines

Uredil/a je Ustvarjalnost, 16.02.2008 ob 10:16

Komentar brez naslova

Avtor Gost. Objavljeno: 03:46, 28.12.2008

Pripravljam se na pisanje seminarske naloge na to temo, vaš blog mi je super koristil pri iskanju težav, ki jih imajo oziroma v vašem primeru žal imeli, družinski pomočniki.

Lepo ste napisali.

Brigita iz LJ

/vranovic@amis.net/ 


Komentar brez naslova

Avtor Medina. Objavljeno: 08:12, 28.12.2008

Usoda je tako hotela. Kar je dala, je vzela.

Moje iskreno sožalje ob nenadomestljivi izgubi,

kajti mama je ena sama.


hvala za besede razumevanja

Avtor druzinski-pomocnik. Objavljeno: 12:45, 28.12.2008

Pozdravljeni!
 
Hvala za sožalje, dobre želje in pozitivna komentarje.
 
Upam, da bodo moje izkušnje komu v pomoč pri odločitvi ali pri delu družinskega pomočnika. Saj je bil to tudi namen mojega pisanja.
 
Rada bi dodala še nekaj misli v zvezi s to temo:
 
Ne pozabite na to, kako vse to vpliva na človeka, ki se odloči za ta status, če ga opravlja korektno. To je žalostna, a lepa, vendar težka in izčrpljujoča izkušnja. Za vedno te spremeni.
 
Izgorevaš psihično in fizično. Meni je popustila ščitnica, drugemu lahko kaj drugega. Zdravje zelo trpi, še danes, dve leti po mamini smrti, čutim posledice.
 
Izgorevanje, nenehna skrb, utrujenost, neprespanost, 24urni delovnik brez dopusta ali odmora, iz dneva v dan, iz noči v noč. Zavedanje, da boš počival šele, ko osebe ne bo več. Slaba vest, če ti je na trenutke vse odveč, ker ne moreš več, a veš, da moraš, da hočeš,.... začaran krog. Si pa samo običajen človek, z vsemi slabostmi in napakami. Trudiš se, a veš, da izgubljaš, da samo odlagaš neizogibno.
 
Zanimivo (tudi žalostno) je, kako tedaj reagirajo ljudje okoli tebe. Veliko jih ne razume, zakaj si se tako odločil. Nekateri se te začno izogibati, spoznaš prave prijatelje, veliko jih izgubiš.
 
Velikokrat sem pogrešala pogovor, a ljudje pripovedovanje (ki ti prinese olajšanje) prehitro zamenjajo za "jamranje". Čustvena komponenta je zelo močna in se ji ni mogoče izogniti. Nekdo razume, premnogi ne.
 
Ker še vedno naletim na različne odzive, velikokrat tudi na napačno razumevanje, danes le redko govorim o tej temi, je pa nenehno z mano.
 
Še se spomnim, kako smo na izobraževalnem srečanju družinskih pomočnikov kot odgovor predstavnika ministrstva za delo na naše pripombe, boleče izkušnje in kritike ter razočaranja nad obravnavo nas, naših varovancev in statusa ter tudi pomanjkanja pomoči od pristojnih služb, dobili: Sami ste se odločili za to, nihče vas ni silil,.... Ostali smo brez besed in nadaljevali svojo samotno pot in poslanstvo - kot smo vedeli in znali.
 
Ne nazadnje, se je tudi težko spet vključiti v življenje, privatno in poslovno. Ljudje gredo svojo pot, žive svoja življenja, vse se spreminja, vse hiti. Utrujen vse težje dohajaš ...
 
Na strokovnem področju se zgodi veliko novega, pridejo novi, mladi in sveži ljudje, ti sam pa si v letih strokovne nedejavnosti izgubil stike, socialne mreže so se potrgale.
 
Znajdeš se na zavodu za zaposlovanje. Starejši, ne predobrega zdravja, težje zaposljiv, spet na začetku. Jaz sicer imam vizijo, kaj hočem, kaj bom počela, sem trmasta in se ne dam. Ni pa lahko.
 
Naj neham, da ne bo tole pisanje izpadlo kot smiljenje sami sebi. Ne ni to, to je samo še nekaj dejstev.
 
Vse dobro v letu, ki prihaja!
 
Eva R., ex družinski pomočnik


{ Prejšnja stran } { Naslednja stran }
Avtor vsebine tega eDnevnika je druzinski-pomocnik.
Pogoji uporabe - Varovanje zasebnosti - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-15 eDnevnik
si.blogs Thank you!