eDnevnik
  

to sem jaz

Druga možnost?

Ja, druga možnost. Si jo oseba zasluži ali ne? Se da nekaj nadaljevati, če pa se tisto, kar je skoraj najpomembnejše, torej zaupanje, izgine? Ko imaš občutek, da si bi izigran. Pa vendar, pripravljen si dati drugo možnost. Da se lahko oseba izkaže.

 

Priznam, bili so časi, ko sem trdil, da si človek enkrat zavozi vse, in da druge priložnosti več ne dajem. Pa vendar, ko zaradi neke situacije razmišljam, kaj bi naredil sam, sem se našel v razmišljanju, ali si ne bi morda lahko tudi sam zaslužil, in se boril za tisto drugo možnost.

 

Trenutno lahko samo razmišljam, in si res predstavljam mnogo situacij, v katere bi lahko zdrknil, pa vendar, upal bi, boril bi se, poskušal bi dokazati, da si tisto drugo priložnost zaslužim. In bi bil verjetno celo prizadet, če mi ne bi bila ponujena, in bi oseba gledala nekako tako kot gledam jaz, da druge priložnosti ni.

 

Ja, vprašanje je, zakaj bi si jo kdo zaslužil. Po drugi strani, pa je zagotovo tu posredi oseba, ki ti je pred vsem tem nekaj le pomenila. Pa je smiselno zavoljo starih časov, nekega odnosa, prijateljstva, kar koli že, reči, dobro, dam ti to možnost.

 

Spremenil sem svoj pogled, in mislim da. Kot rečeno, gre se za nek odnos, prijateljstvo, ki … Ki ga je verjetno nesmiselno zavreči zaradi …. Nečesa kar se pripeti in ti zagotovo naredi nek globoki rez v tvoji notranjosti. Poleg tega pa izgubiš zaupanje. In to, no ja vsaj meni, nekaj pomeni. Ne nekaj, v bistvu zelo veliko.

 

Ampak nekaj me je življenje le naučilo. Zaupanje se da pridobiti tudi nazaj. Res je, da si ga včasih dolgo gradiš, izgubiš ga lahko z eno samo neumnostjo, v enem trenutku. Pa vendar, verjamem, da se ga zgraditi nazaj, če seveda obe osebi verjameta eden v drugega.

 

Ja, življenje je zapleteno, in priznajmo, neko vlogo pri tem imamo tudi sami. In, da spremenim svoje poglede – kaj hočemo, tudi to prinese življenje.

 

Ja, mogoče včasih res preveč verjamem v ljudi, in dobro, verjetno bi dovolil tudi tisto drugo možnost. Ampak prekleto, v tretje pa nekomu več ne bi verjel, to zagotovo ne.


Napiši komentar

Komentar brez naslova

18:32, 28. 07. 2010 .. Avtor morskadeklica

hm. no, mislim, da je ideja o non-stop in nikoli zamajanem zaupanju itak mičken nerealna. pa pričakovanje, da te kdo (kdorkoli) nikoli ne bi razočaral, tudi.

mi je pa nekako tuja misel tole o klečeplazenju za nekom ... meni pač to, kar si napisal, tako zveni. kot klečeplazenje. sem tudi jaz že kdaj razočarala koga ... ampak klečeplazila pa nisem. če tudi ko nevihta poleže ni pripravljenosti za posluh, pol je pa res bilo vse skup samo kvazi prijateljstvo, heh.  in z moje strani je seveda enako.

saj če gre za tako reč sta itak obe strani prizadeti, no. hm. 



Komentar brez naslova

19:33, 28. 07. 2010 .. Avtor izyboy
Saj se ne gre za klečeplazenje. No ja, ko ima človek slabo vest, je tako in tako bolj na kolenih. Razmišljal sem v tej smeri, ali bi nekomu dal drugo možnost ali ne, ne pa o tem, da bi moral to priseljno dobiti, in mi biti za to večno hvaležen in klečeplaziti. Pač enostavno, priznanje tudi mene, da se napaka zgodi, in da si, kakor koli že, druga stran zasluži še eno priložnost. Ali se izkaže, ali jo še enkrat pogubi, je dejansko na njemu.

aha,

20:09, 28. 07. 2010 .. Avtor morskadeklica
tako si mislil . no, jaz sem še vedno dala še eno priložnost.

Komentar brez naslova

23:22, 28. 07. 2010 .. Avtor izyboy
Ja, bili so časi, ko temu ni bilo tako, sedaj, rečeno, dam tudi jaz. Zakaj poprej ne, kaj vem, morda sem pa sedaj le zrelejši, he he.

Te stvari

08:52, 29. 07. 2010 .. Avtor mathea

so vse prej kot enostavne.

Dati človeku še eno priložnost...hm...po moje odvisno od tega kaj je bil dejansko povod?

So stvari in dogodki, ki jih nobena druga priložnost ne spremeni.

Če pa recimo ,da vem o čem pišeš, še ena priložnost, da četudi se ne izide po načrtih, lahko še vedno rečeš, tudi to sem poskusil.

Je pa zagotovo veliko odvisno od nas samih od dojemanja in našega pogleda.

Se pa naši pogledi na svet spreminjajo in nekaj kar bi ne vem pred desetimi leti nikoli ne naredili, deset let pozneje to naredimo.

Srečno.



Komentar brez naslova

13:56, 29. 07. 2010 .. Avtor izyboy
Ja, kot praviš, zagotovo ima razlog, za kar do tega sploh pride, tudi svoj  pomen pri vsem in vpliva na to, daš nekomu še eno možnost ali ne. Morda jo sedaj jaz predvsem zaradi tega, kar si tudi sama omenila. Ljudje se spreminjamo, naredimo kdaj stvari, ki jih morda ne bi, in tako pridejo tudi kiksi v življenju, kaj čmo. In zato nekako tudi jaz sedaj dovolim tisto drugo možnost. Čeprav je težko popravljat nekaj, kar se zruši v trenutku. Ni pa nemogoče. Moreda me je tudi to spoznanje pripeljalo do te spremembe.

kakorkoli

14:00, 29. 07. 2010 .. Avtor mathea

vsi smo samo ljudje in vsi smo krvavi pod kožo in  vsi delamo take in drugačne kikse v svojem lajfu.

Življenje nas nenehno nekaj preizkuša in uči hkrati.

Vso srečo.



{ Prejšnja stran } { Stran 12 od 292 } { Naslednja stran }

Na kratko o meni

Pač izlivam svoje občutke, čutstva, svojo notranjost. In svoje poglede, svoja videnja, pač del sebe. Zato - to sem jaz
izyboy.eDnevnik.si

«  september 2010  »
pontorsrečetpetsobned
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
27282930 

Na prvo stran
Osebna stran
Arhiv sporočil
Kaj pišejo moji prijatelji
Foto album

Zanimive strani


Kategorije


Najnovejša sporočila

Kako si?
te preklete mili mere
čiv, čiv za 140 znakov
joj joj, ti maček ... ti moralni maček
oh ti samoumevnost
Ko je vzgoja ... ena sama škoda ....
Misliš si, da se enkrat bo zgodilo ....
nekoč = nikoli?
Prometna pravila? Jih še poznamo?
In današnji plesi?

Moji prijatelji

spelca92
dancer
ljubezen
nincy
Rozca
BelaBrada
mengay
dreamie
razkritOdkrito
vblog
metty
maiiculica
extra
ata
Get FREE RAD Cursors and Surveys at BAMFStuff.com


BlogOs.si - Os slovenskih blogov si.blogs

Število zadetkov: 188541 website counter Drugi svet - slovenski blogerski casopis
Avtor vsebine tega eDnevnika je izyboy.
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-10 eDnevnik