Da smo v času vseh mogočih kriz menda nihče ne bo zanikal. No ja, moja osebna kriza, ko se sestavljam po najboljših močeh, je čisto moja "osebna vojna". Ampak čas, v katerem živimo je tako ena sama kriza, porka motorka, torej bomo pustili mojo danes malo pri miru.
Začenjam pa s krizo vrednot, zaradi česar skoraj nihče ne skače iz kože. Pa bi, po moje, najprej morali skočiti. Ker nas je prav ta kriza spravila v vse drugo.
Važiči, karšni smo postali, odkar smo po Darwinu (ja danes ima 200. rojstni dan) splezali z dreves in se postavili na zadnje tace, da smo lahko počasi (počasi je relativno) vse zavozili. In jasno - tudi smo. Niti pod razno namreč ne bi mogli narediti svetu toliko škode, kot smo jo, če bi lepo ostali na drevesih, se naprej razmnoževali in eden drugemu obirali bolhe.
Pa tudi, če se je Darwin (po moje se je in bi ga opice danes zaradi tega lahko razčetverile) pošteno zmotil - in imajo prav tisti, ki trdijo, da smo narejeni po božji podobi, smo svojo moč pošteno izrabili in vse po vrsti zasrali. Z vremenom vred. Na kaj pa smo lahko tako ponosni, da se imamo za krono stvarstva?
Na stanovanja recimo? Celo tista najbolj trpežna, kot so piramide, ki so sicer večna prebivališča prednikov, nimamo biti več kaj ponosni. Prvotne "stanovalce" mečemo iz njih, da bi se od njih ne vem kaj naučili, pa se še svoj živ dan nismo naučili nič koristnega iz zgodovine. Še najmanj, da se zgodovina ne ponavlja kar tako - ampak, ker mi sami sledimo skozi vsa obdobja enakim vzorcem življenja. Potem, ko se pojavijo krize - malo pogasimo stvari, pa gremo po "starih vzorcih" dalje. Dokler ne bo šlo vse v maloro... in potem - jovo na novo od začetka. Tudi v naslednjem ciklusu se bo že našel kakšen Darwin, brez skrbi.
No, da ne zaidem predaleč nazaj. Zdaj smo "na začetku" globalne krize, ki ji kunštno rečemo recesija. "Na začetku" je seveda tako velika laž, da se čudim, da se ni še nikomur jezik posušil od nje. In najbolj lažejo pač tisti, ki so jo zakuhali seveda. Ko so nam inštitucije in strički v njih globalno pošteno zakuhali težave (ki jih sami v bistvu nimajo, saj še lep čas ne bodo lačni). To menda ve vsak, ki zna kaj več kot poštevanko od 7. In kako se rešujemo iz te krize?
Sploh se ne, če smo čisto pošteni. Malo čakamo, kaj bo naredila vlada (seveda ne bo naredila nič pametnega, sicer jo čez štiri leta nihče več ne bo volil), malo upamo, da ravno mi ne bomo izgubili službe (naše osebne rezerve zadostujejo za kakšen mesec, potem pa..., no ja, saj se nam ne more zgoditi, a ne?), mediji nam servirajo trenutno čokoladne srčke, ker bo vsak čas Valentinovo (vau, a res?) in se bomo imeli vsi samo še radi...pa je komu v zadnjem času kapnilo, kako se je človeštvo od pamtiveka reševalo iz kriz?
A?
A?
Ja, dragi moji, z revolucijami.
Z milijoni mrtvimi in obubožanimi, ko se skoraj vse podre, na stolih pa se zamenjajo imena in obrazi, da slabo pokrpajo tisto, kar smo že imeli? Se morda to že kje dogaja?
Ali ne bi morali enkrat za spremebo začeti res pri koreninah?
In kje so?
Verjeli ali ne - pri vrednotah.
In kaj bogi človeček lahko naredi? En sam?
Po moje, tisto, kar pač lahko. Ko bomo pričeli delati na vrednotah pri sebi se bodo pričele stvari počasi obračati na bolje.
Aja, katere pa so te izgubljene vrednote?
Biti ljudje. Ne lažnivci, ne napihnjenci, ne nategnenci, ne bogovi, tisti ki mislijo da so. Samo, ali sploh še kdo ve, kaj pomeni biti - pošten človek? Ej, dragi moji, upam, da jih je še nekaj. Sicer - če tega ne vemo več, potem nam res ni pomoči.
In jutri je petek, pa še trinajstega.
Hihi, morda bi bilo pa tole moje danšnje "razmišljanje "možno prijaviti za literarni razpis - kaj naj povem, če bi bilo to zadnje, kar sem. Vseeno upam, da bom povedala še kaj...v naslednjih dnevih, tednih, mesecih, letih...
včeraj sem naletela na youtube slučajno na pesem Iztoka Mlakarja "Primorski očenaš", ki sem jo tudi nalimala v post...in čeprav nisem sigurna da bom prav napisala, mi je najbolj všeč stih :
"še člouk ne zna bit, misli pa da je Bog!" ,
a takih je žal veliko preveč v današnjemu svetu
pojem po tihem že cel dan , ker kot da je mene vprašal medtem ko je pisal tole pesem
tvoje stanje duha me je tako pritegnilo-PROVOKATIVNO!
IN zdaj se vprašam, zakaj uredništvo take poste ne uvrsti med dnevni post, ki ga izberejo. Le zakaj? To je post resnice: revolucija mora biti; najprej pri svojih temeljih in kasneje drugod. In jebemo gospodarsko krizo, mi gre že na kurac kamor se obrneš, radio, tv, sama kriza. IN da o besedi recesiji sploh ne govorim. Jutri je 13 petek ja in super dan bo, še bolj super bo, če ugasnemo tv in pljunemo po kurčevevih medijih in politikih. Kdaj pa gremo na ulice z vilami in našim upornim duhom? Kdaj? Do kdaj bomo puščali, da nam jebejo življenje tej kurčevi zakoni? Žival je vsaj popolna. Človek je pa butast še...in Klotilda post je super, kaj pa uredništvo; kaj tudi kdaj spi? Evo, ti si zame doživela razsvetljenje...In jebemo instant priročnike do modrosti, vsak naj napiše svojo revolucijo in počasi se bomo lahko približali človeku ...
seveda je provokacija. Misliš, da bo koga celo pripravila do tega, da bi malce razmislil? Koga, ki sicer ne bi?
Zmenili? Niti ne. Pravzaprav pa je tale zapis najprej nastal, potem pa se mi je zazdelo, da ga morda lahko uvrstim tudi v "predavanje". Pa sem ga. Sem šla tudi tvoje pogledat, no komentar napišem, ko opravim pri sebi.
uredništvo daje na prvo stran poste mlajših blogerjev - da jih preveč ne zgrešimo. Kar se mi zdi čisto pametna uredniška politika.
Sicer pa tako hitro po objavi skoraj noben post ne more priti na prvo stran.
Ne jezi se no - in nikoli ne reci nikoli. Bi bilo pa res dobro ja, če bi o vsem tem nekoliko bolj razmislili. Kar mi vsi. Zato je stanje duha pač, kakršno je. Navsezadnje menda znam pisat tako, da ljudje potem tisto, kar napišem tudi berejo.
tako ste revolucionarno razpoložene ...res mi ni jasno kako niste že pogruntale koliko revolucij se ta trenutek odvija po svetu...poglejte samo reklame...nova revolucinarna formula L'oreala v boju proti gubam...revolucionarni pomik Domestosa v boju proti mikrobom...revolucija Calgona nad vodnim kamnom...revolucija Actimela nad slabo črevesno floro...kalcijevih tablet nad osteoporozo...aspirina plus proti gripi in prehladu...res ne vem kam gledate, medtem ko toliko revolucij teče mimo
komentiram tu, ker sem si (končno!!!) vzela čas in prebrala ter si ogledala slike VSE od N. leta naprej, častna beseda, pionirska! Dobro si tole napisala, razmišljanje za zamislit se - pa saj se, vsak dan. In te/me postane strah, predvsem za potomce.
Sicer pa sem najbolj uživala ob tvojih zlatih vnučkih, za pocmokat so!!! In seveda ob pokrajinskih slikah vaju obeh. Ter zelo, zelo v tvojem pogumu, v hudomušnem stilu, ki si ga ohranila kljub vsemu, kar se ti je zgodilo in kar te še spremlja. Dobra si, res, da zmoreš! Saj vem, tudi to je ventil, ki te drži pokonci.
Za vse nazaj, predvsem pa za naprej, en ljubljanski nočni pozdrav in objem v petek, trinajstega! Mora biti snčen v vseh pomenih, prmejdun! Naj mirno, v ravno pravem ritmu, bije tvoj, pomladi naproti!
Hja, res se je za zamislit in naredit, kar pač sami lahko. Je pa strašljivo.
Hvala, da si si vzela toliko časa za tele moje pisarije, vnučke sem pocmokala po naročilu, tudi našega ta oddaljenega in tvojega v mislih, hja, kar me je doletelo moram pa kar sprejet, pa iz tega potegnit, kar se da. In res nisem, človek, ki bi se sam nad seboj kar zjokal. Če me kresne po buči pač poskušam "kresniti nazaj". In z nasmehom je lažje, me je naučilo življenje.
Od kod pa te tebi ideja, da bi lahko bilo to tazadnje .Ko se bo sneg spravil kam drugam, boš zacvetela ko vse druge pomladne rožce.
No, napisano pa se meni ne zdi prav nič provokativno. Je preveč resnično. In, glede na to, da tega (žal) kar močno primanjkuje - potrebno na novo uvesti.
Sicer pa, ne pravijo zastonj, da je najtežje biti človeku človek.
Ampak, še vedno se taki tudi še najdejo. So pa zaradi tega pa še več vredni!
saj to "zadnje javljanje" ni moja ideja - ampak naslov razpisa. Moja goflja še nima namena utihnit, čeprav zadnje čase malo manj ragljam.
Ja, biti človeku človek je tako enostavno kot kruh, če ne bi mi tako sakramensko komplicirali. Ampak zakaj enostavno če lahko komplicirano, frdamano. K sreči, kot praviš, so še...
Vidim, da sem tudi pri tebi not padla. Me je tak način razmišljanja že pri ančiki zmotil. No, pa me je ona osvetlila, v čem je stvar. Tako da...
Vidim pa, da odkar nisem več tako redna "abonentka" kar dostikrat s svojimi komentarji mimo brcnem. Pa saj bo spet drugače. Trenutno pa sem tukaj - izpolnitev moje želje po izletu (v toti MB). Pa še mojemu strelčku lahko malo pomagam, ko revež tako zmatran hodi iz (celodnevne) službe.
rada pišem, naveličala pa sem se večnega čakanja, kdo mi bo napisano tudi objavil, radovedna, zasvojena s potovanji in knjigami, komunikativna, uživam s svojima "sončkoma", Jakobom in Vallom
klotilda.eDnevnik.si