...odkar sem bila nazadnje na Portugalskem. Lepi spomini.

Očitno tudi ti uživaš v poslušanju fada. Poznaš domačo stran Madredeusa?

Jana 

da bi v bodoče nehala odpirat tiste bloge, ob katerih se mi cedijo sline :) čeprav se spominjam in so spomini res prijetni, me mika, da bi bila tam. zdaj. takoj!

in še moji spomini s tistega konca. ko sva vozila po meni prečudoviti cesti na poti do rta, sem si zaželela da bi tam ostala. se spominjaš še, tistih vasic? oh, to so pa vasi, ki jih ni daleč naokrog. bolj kot sam rt so mi na tem koncu ostale v spominu tiste vasice. sicer pa narava čudovita, atlantik mogoč, kot vedno, me je pa zelo zmotil naval turistov in tisto obvezno fotografiranje pri rtu. si lahko predstavljaš, da si tam sam samcat, brez kogarkoli, po možnosti v večernih urah?! uffff, jaz grem raj spat, da ne zabluzim :))

mirno noč

upam da boš le prišla nazaj na moj blog...se strinjam s teboj, tudi jaz bi enostavno ostala tamo...kar se turistov tiče smo nekakor imeli srečo, takrat je edino naša skupina bila na obisku...in vedno se je vodiču mudilo...pa bi lahka tam človek ostal neskončno in enostavno opazoval valove...

i tebi lahka noč...

če še nisem stala na tem rtu pa nekoč še bom.

O Kolumbu (hvala Vuće) pa imam enako mnenje kot ti Blašević in Vinetou.

Lepo bodi in lepe sanje M.

me veseli da se strinjava z Vinetujem...

lep indijanski pozdrav, kojotka

pridružujem Klotildi... če še nisem stala na tistem bregu, pa  nekoč še bom. Zagotovo:)

Krasne fotke;)