Najprej hvala Klotildi, Ani in Luciji, katere so pogruntale da tokratno štafeto predajo meni.



Zdaj vidim da bo težko izbrati novi naslov za prosti spis, ampak do jutri bom že kaj pogruntala.
Zmaga mi pomeni veliko, predvsem zato ker sem sebi dokazala da lahko napišem v meni tujem jeziku nekaj čitljivo tudi za ostale...Saj mi morebitne pravopisne napake verjetno oproščate...Trudim se kolikor se da...V Sloveniji živim osem let in upam da sem se dosti naučila...
Drugič bom pisala o mojih anekdotah in nesporazumih, do katerih je včasih prihajalo, ker enake besede v slovenščini in hrvaščini imajo različen pomen...Kaj pa šele dvojina...Poslušam tako po pol leta bivanja v deželi neko radijsko oddajo in ženska razlaga : naši otroci, čez nekaj časa pa najini, pa spet vaši, pa vajini...Sem bledo gledala in vprašala kolegico : "Daj mi že enkrat povej čigavi pa so?"...Joj, kako se je režala...In tako srm sploh zvedla za dvojino...To mi je še zmeraj največji problem...
Enako je z izrazom "midva z ženo". Gledam, pred menoj pa stojita le dva : on in žena. Jaz si pa mislim v sebi : "A še nekdo se vama bo pridružil?"...V hrvaščini izraz "nas dvoje i žena" pomeni tri osebe...
No dobro, počasi se učim...
Ne bom vas več gnjavila s svojo slovenščino. Tokrat nekaj iz mojih rodnih krajev...
Kot sem obljubila pred prazniki, fotografije iz "našeg malog mista".
Niš nima lipje od mog zavičaja,
in tega mesta kada san se rodil,
od moga kršnega primorskog kraja,
kade san mići va školu ja hodil...
Već je odavno pasalo to vrime,
odkad ja nisan va rodni kraj prišal,
mili Sušaku ne pozabi me,
o tebi vavek po svetu san kantal..
Novi Vinodolski, 22.03.2008:





Djeco moja hrabri zatočnici,
vas je ova zemlja prorodila,
krševita, ali vami draga,
djedi vaši rodiše se tudijer,
odi vaši rodiše se tudijer,
i vi isti rodiste se tudijer,
za vas lijepše u svijetu ne ima...
(Ivan Mažuranić , hrvatski pjesnik i ban, 1814-1890)


Otočić San Marino:

Lopar (Lopsica):













Drugi način : Piši mi
svoj rodni kraj
proljeće je sada
mene obuze sjeta
Ja ti pišem pismo stari
prijatelju moj
daj mi reci što ima novo
sve mi reci što znaš
Ref.
I dal jos svirate
noću pored rijeke
sad je došlo lijepo vrijeme
pjevate li one naše pjesme
Da li ponekad sretneš moju dragu
jel još uvijek onako lijepa
pita li za mene i dal' me čeka
piši mi sve
Jutrom kad se budim često
tužan sam
noći su moje duge
pozdravi društvo i druge
Ja ti pišem pismo stari
prijatelju moj
daj mi reci što ima novo
sve mi reci o njoj
Stalna povezava | Pošlji sporočilo po e-pošti |


Na prvo stran eDnevnika
je odlična. z zelo redkimi napakicami, ki pa so komaj opazne in tudi če so, so meni osebno zelo simpatične :)
super počitek je bil to, in tvoje fotke so mi spet všeč. tista vrhunska v kateri pa sem se ustavila za kar nekaj sekund pa je DVOJKA!
bravo bejba
ko bodo čistokrvni Slovenci pisali takšno slovenščino, kot jo ti, bo pa meni in še marsikomu srce zapelo. Čisto resno. Po osmih letih? Alal!
Imam sosede, ki so v Sloveniji že celo moje življenje, njihovi otroci pa moji vrstniki, še govorijo ne, kaj šele da bi pisali (ta stari, da se razume... )
Sicer mi nič več ni jasno. Mislila sem, da si bila doma v Rijeki, zdaj pa gledam ta tvoj zavićaj Novi Vinodolski... V bistvu mi je vseeno od kod si. Spoštujem to, da si ponosna na svoje korenine... In da si nam pričarala košček lipog plavog Jadrana.
Lepo bodi, Lucija
kmalu bom zapolnila vseh 100 megabajtov na blogu in bom mogla odpreti blog kojotka 2, če bom želela še kdaj slikice nalimat...
najprej mi je bilo žal da je slabo vreme, zdaj se mi prav zaradi oblakov zdijo še lepše...
čez par dni bo Crikvenica na tapetu, nekaj za Klotildo...
pa dobro, znam i ja nekada igrati na osjećajčiće...ne mogu uvijek ići po sistemu "riječke, najbolje su čke-čke, vole svoje dečke i " neću dalje, cenzirirano je...imaš na blogu u lijevom stupcu...
pozdrav rijeci...forza fiume...
e da, zaboravila sam : "krepat, ma ne molat"...to me sjetilo na dvoje kolega s faksa...Bob Rock, sjećaš se?...e da mi je vidit te ljude...
mala obrazložitev...Novi Vinodolski je moje rodno mesto, če lahko tako rečem, čeprav nisem tam rojena, pri nas ni porodnišnice...no tam je hiša mojih staršev in tam sem končala osnovno šolo...na Reki sem hodila v srednjo šolo ter na fakultet...dve leti potovala vsak dan na relaciji Novi-Reka, kasneje pa živela na Reki...tako da obadva kraja imam za svoj dom...podobno, kot recimo ljudje ki živijo v Bučni vasi pravijo da so iz Novega mesta...
glede slovenščine, hvala za kompliment...ko sem prišla v slovenijo sem še enkrat brala knjige, ki jih dobro poznam v svojem jeziku , tokrat v slovenščini...poleg tega je meni kot čakavki (primorski dijalekt) bilo lažje se naučiti slovenščine, kot tistim ki prihajajo sa štokavskih območij, ali pa celo iz kajkavskih...čakavština, kot jo imamo tam okoli Reke je zelo podobna slovenščini, predvsem nekateri stari izrazi, ki jih je recimo moja babica uporabljala so enaki v čakavščini in slovenščini...
recimo mi tudi rečemo : gremo, beseda, rodil, prišli smo, šli smo...da ne naštevam...tako da meni ni bilo veliko potrebno da bi pogruntala za kaj se gre...
za tvojo zmago je najbolj zaslužna Ana - da ne bom pobirala zahval tam, kjer jih ne zaslužim. Se pa zelo, zelo strinjam z njeno izbiro - zaslužila si to. Potem - tvoja slovenščina je precej boljša kot jo piše marsikateri "rođeni slovenac", tako, da samo kapo dol. Vidim, da tudi nemščino prav dobro obvladaš - torej si pravi poliglot, ki ima posluh za jezike.
In zdaj k najvažnejšemu vprašanju - zame. Kako zlomka lahko zapustiš Novi Vinodolski, ko se vrneš v Slovenijo? Jaz se vedno skoraj zjokam, ko mi morje ostane za hrbtom, pa se nisem rodila tam doli.
Hvala, krasne slikice, bi kar šla v morje čofotat - saj seveda veš, da Vinodolski kar za silo dobro poznam. Vedno smo se ustavljali v Novem Vinodolskem na poti v Biograd ali Split. Tam sem tudi delala, hehe.
Zdaj pa čakam seveda Crikvenico, da vidim, kako "moje malo misto danas izgledi".
Lepo bodi in najlepša hvala
M.
Uredil/a je klotilda, 31. 03. 2008 ob 21:11:40
"rajcaš" s portugalsko, zdaj me boš pa še z morjem, hehe... portugalsko celino moram še raziskat, me pa že dolgo mika...
do morja pa sploh ni daleč, še samo 30x grem spat
zdaj mi le še povej da si delala v turizmu, pa bo še izpadlo da se poznata z mojim očetom...po letih ste dosti blizu...
kot mala sem zmeraj govorila da ne bi mogla živeti brez morja...potem je izpadlo čisto drugače...zdaj rada grem dol za kakšen dan ali teden, več ne...veliko mojih prijataljev iz otroštva je tudi odšlo...nekateri žal nepovratno, so žal umrli...drugi pa okrog, Reka, Zagreb, Nemčija...tako da veliko ljudi dol več ne poznam...nekakor nimam želje da bi enkrat šla nazaj živeti tam...ampak, nikoli ne veš...tudi od tam nisem mislela da bom odšla...
sama sem živela tudi 4 leta v Heidelbergu, tudi tam se na nek način počutim delno kot doma...v nemščini se ne bi upala pisati, preveč je tistih die, der in das, ki jih je treba pravilno zložiti...
...ich nicht wissen, ich auslender (kako rečejo turki in ostali doseljenci, če jih kaj vprašaš)...
je tudi fora...glih se razlagala Luciji kako so nekateri izrazi v slovenščini enaki kot v čakavštini...v deželi je zelo dobro če znaš tudi nemško, enako kot v zagrebu...tudi tam sem se naučila takoj zagrebških fora...če hočem, me ne pogruntajo da nisem prava purgerica...so tudi take fore kot je grinzek, hohcajt, pa da ne naštevam...
ko sva živela v nemčiji, je mož razlagal kolegica, talijankam, kako mi v primorju uporabljamo iskrivljene talijanske besede : poneštra, kurijera, kanotjera, šugaman, štriga...makaronarke so lulale od smeha...
ja, pa še prav imaš. No meni je včasih tale nemščina še kar šla, zdaj pa jo velikokrat pomešam z angleščino, ki jo seveda več uporabljam. Ampak prodal me pa vseeno še vedno ne bi nihče. Aber, entschuldingung, Ich bin auch Auslender.
Lepo bodi M.
še malo te bom porajcala...ta teden še Crikvenica pride na vrsto, pol pa neham za nekaj časa...rajcat, mislim...
pa lepo odštevanje ti želim, ko se jutri zbudiš, bo le še 29 krat treba iti spat...
fotke so fantastične. Na Vinodol mam ful dobre spomine... Ko sva šla s kolesom iz Reke v Zadar je bil Vinodol prvi postanek. Tak zaresen. Samo ne vem kje ti take plažice najdeš...midva sva samo tisto betonsko našla. Mate domačini svoje ane, pa jih malo skrijete pred turisti;)))
Slovenščina pa... super, bp. Poznam ljudi, ki so že več kot 30 let v Sloveniji, pa ni govorijo nič slovensko. Kapo dol, res.
pozabila prej - delala sem v gostinstvu. No, ni čisto turizem, blizu pa je. Ampak seveda morda tvojega očeta vseeno poznam, kdo ve, v življenju ni naklučij.
Aja, ko sva midva z Lukom na meji med Švico in Nemčijo spraševala, kje je nemška banka - Švicarji niso imeli pojma, Nemci so se ravno takrat bali teroristov in se kar skrili, če si jih hotel kaj vprašati, tako da sta nama ravno dva auslenderja povedala, kje jo najti,
.
Lepo bodi M.
Uredil/a je klotilda, 31. 03. 2008 ob 22:03:44
glede naključij, zgleda da res ne obstajajo...ali ne le svet tako majhen...
lep večer želim tebi in tvojima...
...drugače pa, Kojotka, če ti iskanje teme PS dela preglavice, lahko tukaj dobiš kako idejo. Vsaj kakih 150 je še deviških.
O jeziku pa, gleda na to, kako kaki rojeni slovenci govorijo, te ni treba biti nič sram.
Jana
ideja mi je že prišla na pamet, poglej današnji post...
glede slovenščine, hvala...no, če ti praviš, potem me res ne bo več preveč sram...
Mal pozno za komentar ma sm slučajno pršu prek te strani.
Ti si dala za primerjavo dvojino in drugačnega pomena primer v slovenščini "midva z ženo" v hrvaščini pa "nas dvoje i žena".
Kako bi rekli Hrvatje "midva z ženo" ja "nas dvoje sa ženo" sej i ni z, ampak je in v slovenščini. Tko da ima enak pomen "midva z ženo" in "nas dvoje sa ženo", to sta dve osebi. Če pa rečeš v hrvaščini "nas dvoje i žena" pol se prevede v slovenščino "midva in žena", to sta tri osebe.
Srečno.