Moj eDnevnik

SPOMINI SVETLOLASE PUNČKE

PACKA NA ZVEZKU ZA DOMAČE NALOGE


slika/internet

Kako živ je spomin na tisti večer in vendar je bil ta večer tako zelo podoben mnogim drugim večerom iz njenih šolskih dni. Večerom, ki jih je osvetljevala petrolejka, obešena na zidu tik nad veliko mizo.
Pomladni večer se pogreza v pomladno noč, nebo prekrivajo težki, temni oblaki, pripravlja se ena tistih silovitih ploh, tako značilnih za aprilske dni. Pokrajino zagrinja gosta črna tema, okrog vogalov zavija južni veter, vse to ustvarja občutek tesnobnosti.
V kuhinji velike kmečke hiše brlji petrolejka, za veliko mizo sedi svetlolasa punčka. Nekoliko tesno ji je pri srčku, vsi že spijo v zgornjem nadstropju, ona piše domačo nalogo. Navadno se rada uči, domače naloge so ji v veselje, rada veliko bere. Nocoj pa je zelo utrujena, piše z velikim naporom in nekoliko jo je strah zavijanja vetra.
Danes jo je mama zelo zgodaj zbudila, šli sta na Cizarco, tam sta sadili koruzo. Z veseljem je pomagala, rada ima delo na kmetiji ... Delali vse do kosila.
Popoldne je imela pouk, zelo prijetno preživete ure so bile to. V šoli ji je vedno lepo, čas ji hitro mineva, učiteljica je prijetna, prijazna mladenka. Veliko novega se učijo v šoli, punčka pa je tako zvedava, vse novo znanje kar požira.
Po pouku je bilo veliko opravil, ki jih je bilo treba postoriti; v hlevu in v hiši. Potem so večerjali, pomagala je pomiti posodo. Sedaj je končno prosta, čas ima za pisanje domače naloge, narediti jo mora nocoj, jutri jo čaka delo na kmetiji.
Veter zunaj ponehuje, ozračje ni več tako tesnobno. Sedaj punčka sliši le bobnenje velikih dežnih kapelj, zunaj se je zlila močna ploha.
Ona se počuti tako zelo utrujena, samo droben trenutek počitka, si želi. Ve da ne sme ...
Piše stavke, brska po domišljiji, kako naj se izrazi ...
Utrujenost ji lega na oči, ki se zapirajo, s skrajnim naporom jih drži odprte ...
Slovenščino ji uspe napisati, sedaj bo hitro, samo še matematiko napiše, potem lahko gre spat. Računanje ji je všeč. Vendar danes ne gre in ne gre.
Grabi jo utrujenost ... samo za trenutek bo položila glavo na mizo, sklene; potem bo lažje. Tako zaspi ...
Zbudi se, sunkovito dvigne glavo, prešine jo bliskovit tok misli ... Kje sem? Kaj delam?
Pogled se ji ustavi na zvezku groza ta je prepojen s črnilom, velik del strani je prekrila modra packa.
Kako se je to lahko zgodilo?
Med tem, ko je spala, je nalivno pero slonelo na odprti strani, skoraj novega zvezka. Packa se je širila postajala vse večja, črnilo so vpijale tudi naslednje strani, vse do oražnih platnic. Papir za zvezek ni kvliteten,  zato je še veliko huje.
V trenutku je popolnoma budna. Mrzlično razmišlja, kaj zdaj ... »Naj zbudi mamo?« Se prestrašena sprašuje.
»Ne, ne bo je obremenjevala,« sklene. » Mama je utrujena od celodnevnega dela na kmetiji, naj počiva. Jutri jo spet čaka trdo delo,« razmišlja otrok.
Uspe se ji nekoliko pomiriti.
Potem se odloči: »Tako bo najbolje,«si misli.
Nalogo napiše, na čiste dele strani: »Kaj naj drugega naredim?« Žalostna ugotavlja.
Potem gre spat, rešila je, kar se je rešiti dalo.
Zaspi v trenutku.Vendar njen spanec ni miren, premetava se, prebuja, sanja težke sanje.
Zjutraj jo spet grabi panika: »Kaj bo rekla učiteljica? Jo bo grajala? Bo kaznovana?«
Potem še mamino tarnanje: »Zakaj nisi pazila? Saj veš, da ni denarja za nov zvezek.«
Sledilo je še veliko dni, ko je punčka pisala v popacan zvezek.
Učiteljica ni ničesar pripomnila, ko ji je povedala, kaj se ji je zgodilo. Otroku se je zdelo, da se je samo zamislila, mogogoče pa ni bilo res, kdo bi vedel.
Nekega dne je bil zvezek porabljen, punčka je dobila novega ki je ostal čist, ker je zelo pazila, da se ni več zgodilo, kaj podobnega.
»Uf, že spet sem se zgubila v spominih,«si misli ona, medtem ko se odpravlja spat.

O Lea,

13:22, 22. 01. 2009 .. Avtor odsrcadosrca

čutim to punčko, poznam jo!

In veš, tudi meni se je dogajalo, da sem spala pri nalogah, še bolj, ko sem bila večja, kajti v OŠ sem bila vozačka in vozači smo čakali v pionirski sobi toliko časa, da smo v glavnem lahko naredili naloge.

Objem!

Komentar brez naslova

15:14, 22. 01. 2009 .. Avtor Gost

...jaz tudi, če nisem bil zaspan, sem postal zaspan, ko je bilo treba delati domače naloge, še dobro, da sem kaj hitro pogruntal, da se zase učim.......miselna zgodba...

Sime

Spet

19:16, 22. 01. 2009 .. Avtor Mozakar

sem se spomnil na svoj pivnik. In na šolarja, kake štiri leta mlajšega, ki je bil okoli ust vedno od črnila.

Lepa zgodba, Lea!

20:50, 22. 01. 2009 .. Avtor bin - domača stran

Spominjam se zvezkov, ki smo jim tudi platnice popisali, pa peres, ki jih je bilo treba v črnilnik namakati. Lepi časi! :)

Lea

20:55, 22. 01. 2009 .. Avtor milina

lepa zgodba

Odsrcadosrca,

09:12, 23. 01. 2009 .. Avtor lea199

sama sem imela do šole nekaj več kot 4km, hodila sem peš ali s kolesom, to je bilo takrat ko mama ni rabila kolesa, svojega seveda nisem imela.

Hvala ti za tvoj trud, sem popravila in vesela sem, da sem lahko. Upam, da sem se ob tem tudi kaj naučila.

Hvala in LP Lea

Sime,

09:14, 23. 01. 2009 .. Avtor lea199

res kar moraš ni vedno tudi lepo. Vendar so spomini na otroštvo lepi.

LP Lea

Možakar,

09:16, 23. 01. 2009 .. Avtor lea199

no namesto šminke črnila res nisem uporabljala, moje roke pa so bile velikokrat temnomodre.

LP Lea

Bin,

09:21, 23. 01. 2009 .. Avtor lea199

res smo prve štiri razrede uporabljali peresa, ki smo jih vsakokrat pomočili v črnilo in na klopeh so bili pritrjeni črnilniki. Varčni smo bili tudi pri uporabi zvezkov, vedno so bili skrbno popisani do konca. Ob vsem tem nam je bilo lepo.

LP Lea

Milina,

09:23, 23. 01. 2009 .. Avtor lea199

je tudi resnična. Bilo je veliko drugače kot je danes, vendar je bilo zelo lepo.

LP Lea

vlatka

23:30, 30. 05. 2009 .. Avtor Gost

lepo

Vlatka

21:42, 31. 05. 2009 .. Avtor lea199

vesela sem tvojega obiska, hvala ti za komentar.

Lea

vlatka

11:54, 9. 06. 2009 .. Avtor Gost - domača stran

Lepo, krasno si napisala.

Vlatka!

20:31, 9. 06. 2009 .. Avtor lea199

Hvala!

Veliko moje proze so spomini ... napisano je tako kot znam, morda bo nekega dne bolje.

Oglsi se še kaj, vesela te bom.

Lea