Na prvo stran eDnevnika
Lucy in the sky with diamonds | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Smrt vojakinje s KosovaJem nagravžno-sladko jagodno kremo, ki sem jo pred tednom dni dobila v "suhem dnevnem obroku" za vojake. Z obramboslovci sem šla na ekskurzijo, pogledat, kako se kaj urijo naši specjalci in kako se kaj imajo na misijah. In jutri bi morala v sklopu istega predmeta (mirovne operacije) na Vrhniko, na videokonferenco z vojaki 20. kontingenta SV, ki je s septembrom odšel v Peć.Seveda jutrišnja videokonferenca odpade. Zaradi smrti v kolektivu. Ne morem si kaj, da se me ta smrt ne bi na svoj način dotaknila. Tudi, ker sta tam prijateljičin fant in bratov prijatelj. In ker se je smrt prvega pripadnika SV na misiji v tujini morala zgoditi ravno ta semester. Ravno ta semester, ko se iz tedna v teden pogovarjamo, kje vse so že naši vojaki (in policisti!) bili na misijah, koliko jih je šlo kam, kaj vse so počeli ... kot da je vse skupaj nekakšno prekrasno potovanje. Čeprav vemo, da ni. Vemo, da je polno stresa, fizičnih naporov, strahu, domotožja, napetosti, nevarnosti, tudi žalosti ob tragični smrti ljudi, ki so ti v času misije prirasli k srcu. Ravno v slednjem vidim največjo ironijo. Vojaki, ki se odpravijo na vojaško misijo v tujino, so pripravljeni na nevarnost, na nemogoče pogoje, na napetosti, napore ... Pripravljeni so na to; na streljanje, tudi na ubijanje in prav tako ... na izgubo življenja. To možnost preprosto morajo vzeti v zakup. Ampak ne! Slovenci ne pademo sredi akcije. Slovenci ne zarijemo v zasedo. Slovenci ne zapeljemo na mino. Slovenci ne umiramo na misijah, ne! Slovenci delamo samomore. Se ne bi bilo pametno, preden se odpraviš branit tuj narod pred drugim tujim narodom, naučiti braniti sebe ... pred samim seboj? Pa še nekaj se mi poraja ... Zdi se, kot da javnosti ta novica sploh ne zanima in ne gane. Ob vsakem vnovičnem odhodu skupine vojakov na katero koli misijo se dvigne prah, javnost se zgraža, če ni škoda "naših fantov" in proračunskega denarja. Ob novici o smrti prvega vojaka SV na misiji pa so se ljudje odeli v molk. Niti enega bloga na to temo nisem našla. Nobenega sožalja, sočustvovanja, objokovanja mladega življenja. (Kakšen kontrast s preteklima dvema tednoma in Humarjem) ... Mislim, da njena smrt ni nič manj vredna pozornosti, kot katerakoli druga. Družini pokojne vojakinje izrekam iskreno sožalje. Zdaj je na varnem. Trenutno stanje duha: Al Uršike videl nobeden ni več ... Komentiraš tukaj { Prejšnja stran } { Stran 41 od 290 } { Naslednja stran } |
Lusi lusi.eDnevnik.si
Lucy in the sky with diamonds O Lusi Arhiv Sporočila prijateljev Fotke 
 Created by OnePlusYou Novejša sporočilaČesa vsega sem se naučila v avtošoliDobro vem, da od spominov bolj otožno se živi ... 'Noje' Najkice Some days are better than others Mutavi ... Imam novo Sram me je Prijateljiluftikatritogeneja jasmy tamarc sJavorshek Asinya ak soltanto1me Keya koktach RazbOjniK sticnamladih razkritOdkrito bonbonhaiku BelaBrada Kopriva sviloprejka Trin sunset mv orhideja smrekca van malaMaja thorin Incognito becelica simpatizerka mint philia fetis eUssatka sandman Tityre Lucija07 anira pravljicna thfy klotilda rainclouds zvezda malisloncek morskadeklica odsrcadosrca odkloplen breskvar tinaluzar tedi Tejko cohec andrejm patentna Sin rch1 sheehs PovezaveŠe ena Lusizanimivo FDV portal študentov novinarstva Stična vozni red 
Število zadetkov: 294481 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
...kajti če uboge vojakinje ni več resnično le zaradi njene notranje razrvanosti, ki je nihče (?) ni mogel zaznati pred tem, potem je to zgodba enaka stotinam Slovencev, ki se vsako leto odločijo za zadnji korak... in uspejo. 
In o njih nihče ne poroča, postanejo le številka v žalostni statistiki.