eDnevnik
  

Lucy in the sky with diamonds

Izrael

20:00, 28. december 2009 .. 9 komentarji .. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja

Leto je naokoli in mislim, da je to krasna priložnost, da končno dokončam zapis o lanskem novoletnem popotovanju po Izraelu. Dokler se stvari še spominjam ... Čeprav potopisni blogi bojda sploh niso v mojem stilu.

V Izrael se je naša familija odpravila za novo leto 08/09, ker je to nekako zadnja priložnost, da smo nekam šli še vsi skupaj in ker je bilo to ravno dovolj daleč, da je iz vsega skupaj nastala ena fajn pustolovščina, hkrati pa dovolj blizu, da smo prišli skozi proračunsko.
Ostalo naj povejo predvsem slike (pa kak komentar vmes:).

Najboljšejša družba: brata.

Res sem bila vesela tega, da smo bili po dolgem času dejansko 'prisiljeni' skupaj preživeti malo več časa. Tako zaradi deljenja sobe kot zaradi siceršnje nepestre izbire vrstniške družbe (splošni vtis starosti na avtobusu je bil '30 obletnica mature'). Več druženja se je poznalo na medsebojnem potrpljenju in razumevanju. SE POZNA še vedno, pravzaprav.


Najboljšejša starša:

Ker sta omogočila potovanje, ker sta kriva za večino tega, kar sem in ker sta še vedno skupaj. To je to.

Naj vodič: p. Peter. Tistikrat je bil v Izraelu, Sveti deželi, točno stotič. Zdaj je število verjetno naraslo že za kakih 5 ali 6.

Pozna vsak kotiček, obvlada barantanje z lokalci, zdi se, kot da je od tam doma, zraven pa še z veseljem vrže kak tarok in časti pivo :) Lušno je bilo imeti takega vodiča. Sploh, ker frančiškani tudi pri muslimanih lahko pridejo marsikam, kamor noben drug katolik ne bi mogel.



Naj termin: Za odhod dol smo izbrali 'perfect timing', saj so se dva dni pred našim prihodom ponovno začeli nemiri med Izraelci in Palestinci. Za katere sploh ne bi vedela, če ne bi o njih poročali po televiziji. So si pa znanci v SL lahko dali duška v trepetanju za nas. Popolnoma brez razloga, jasno.

Zid na prehodu iz Palestinskega na Izraelsko območje

kjer nas je vedno pričakal "ček" potnih listov. Mami, ki ga je enkrat pametno pozabila, je izjemoma "prišla skozi" z Visa kartico. (Oooo le zakaj;)

Tam vojaška obveznost "doleti" tudi dekleta. Zato je bila takale smrkljica, nekako mojih let, s puško in neprebojnim jopičem, povsem vsakdanja zadeva.

Sicer pa arabski del Jeruzalema zgleda takole:

njaaam njaaaaaam :) če bi imela denar, bi vsake kupila eno vrečko!:)

Judovske ulice so kompletno nasprotje ...

Konkretno tale diamantni prstan je vreden 35 tisoč €. En dober avto, recimo. Od tega, da sem imela tako dragocenost na roki, so se mi te še par minut tresle.


Povsod je polno raznih kramarjev, ki ti v stilu "for ju, maj frend, ONLY ten dolars" prodajo nekaj, česar jaz še sovražniku ne bi prodala za več kot 3 evre. Se jih sčasoma navadiš ignorirat.


Tegale sem fotknila izključno zaradi njegove izredno zanimive jakne:

(Bi ga rada videla tam, ja:)


Nazaret - votlina, ki bi lahko bila 'hiša' v kakršni je živela sveta družina.

Povsem v bljižini so pred kratkim odkrili ostanke hiš iz kristusovega časa, tako da ta votlina, ki so nam jo prodajali kot Jezusovo domačo hišo, to verjetno ni. Kakorkoli, tudi kraj, ki so nam ga prodajali kot Jezusov grob, verjetno ni čisto pravi in starodavne oljke, ki naj bi bile točno tiste, pod katerimi je Jezus molil v vrtu Getsemani, verjetno niso ravno točno iste. Tako je povsod v Izraelu. In verjetno tudi na številnih drugih romarskih krajih.

Ljudje iščemo atrakcije in všeč nam je ideja, da je to točen in natančen kraj, kjer se je zgodil prvi božič, prvi čudež, prva velika noč ... A v resnici - vsaj meni - sploh ni pomembno. Arheološki ostanki samo pripovedujejo, kako so ljudje v tistem času živeli. Ali je ta votlina točno TISTA votlina, mojega prepričanja ne spremeni niti za ped.


Kana Galilejska - všeč so mi bile keramične ploščice ob ulici, ki so pripovedovale zgodbo o Jezusovem prvem čudežu.

Nekoliko ironično ... vino, ki sem ga pila v Kani, je bilo najslabše od vseh, kar sem jih do slej poizkusila v življenju.

Gora blagrov je cela en sam čudovit vrt najzanimivejših rastlin.

.
Neka zmešana frajla tam je lezla na drevo, da bi nabrala rožiče (za katere se je na koncu izkazalo, da so itaq divji, torej neužitni).

Genezareško jezero s svojim črnim dnom.

Žal naš jezik ne razlikuje med hojo po vodi tako, da imaš noge V vodi ali pa tako, da jih imaš NA GLADINI. Zato se lahko pohvalim, da sem tudi jaz hodila po vodi, po Genezareškem jezeru. Bosa. Z rdečimi nohti. :) Bit that, Jezus!

"Oljsko goro tiha noč pokriva" na licu mesta popolnoma izgubi svoj čar. Ker je prepolna hiš in cest. Še bolj pa Golgota in Via dolorosa. Ob vseh tistih trgovcih še človek s popolno koncentracijo ne more ohraniti občutka za sveto.


Zid žalovanja

Ženske nismo smele na moško stran.  Baje, če sem prav zastopila, da ne bi motile zbranosti. Hmnja ... ne vem, kdo pa vam tu bolj zbran zgleda? ...


Jeriha, najstarejše mesto z obzidjem na svetu. In z enim najlepših dva tisoč let starih dreves.

Tudi 31. decembra je tam prava pomlad, 18 stopinj, vse v cvetju, ljubezen v zraku ... Nič čudnega, skratka, da sem bila v nekem nakupovalnem centru  skoraj prodana. Za 3 tisoč pa še nekaj kamel, al koliko že? Anyhows, brata sta rekla, da me ne (pro)data.


Mrtvo morje. Ne vem, če sem bila pred tem že kdaj na zadnji dan v letu v kopalkah.

To je bila tudi svoja zavaba :) V tej vodi se resnično ne da plavat. Lahko samo ležiš in se z rokami malo navigiraš. Imeli smo srečo, da je ravno v času, ko smo se prišli kopat, sijalo sonce. Točno pol ure nam je dalo, da smo se namakali in naigrali z blatom, ki ga v drogeriji drago plačaš, nato se je ulilo in smo jo popihali.

Je pa hecno stati 200 metrov nad 'morjem' in biti še vedno precej 'pod morsko gladino'. :)


Silvestrska večerja je bila popestrena še s torto za 100. obisk :) Da ne govorim o vseh falaflih in humusih in podobnih arabskih zadevah, ki se še po enem letu niso čisto umaknile iz jedilnika doma, tako so nam prirasle k brbončicam.

Polnoč smo dočakali pa med mašo v votlini Jezusovega rojstva. In bilo je čarobno lepo po zadnjem 'Bogu hvala' čestitat in voščit in zaželet vse lepo kar tam.

Brez ognjemetov, brez šampanjca, v mirnem božičnem duhu. Res lepo.


Blo je eno lepših novoletnih popotovanj (naj ne morem rečt, prevečkrat sem bila že za novo leto v tujini in prevečkrat je bilo nepozabno). V celoti pa drži, kar pravijo - ko enkrat doživiš Izrael, Sveto pismo bereš popolnoma drugače!





Komentiraš tukaj

Komentar brez naslova

20:34, 28. december 2009 .. Avtor Gost
kjut tist braz z belim karkolipačže na glavi, zelo kjut *blush*

Komentar brez naslova

20:40, 28. december 2009 .. Avtor lusi

yes I know.  :D

Pomaga če se podpišeš :)

PS: yes, he is single



.

14:16, 29. december 2009 .. Avtor sheehs

Mmm, ful fajno! Kako to, da ravno Izrael, kdo si ga je najbolj želel obiskat? Kakšni so ljudje drugače tam? Ste bili toplo sprejeti povsod?

 

Lahko še kdaj napišeš kakšen potopis, da da.



Komentar brez naslova

14:43, 29. december 2009 .. Avtor Gost
p.s. Tudi tadrugi je kjut :)

Komentar brez naslova

18:07, 29. december 2009 .. Avtor lusi

pravzapra, Šis, je res hecno, da nisem kaj več pisala o ljudeh.Ker je res ful odvisno od njihove verske pripadnosti. Judje so profesionalni in rezervirani, muslimani topli, glasni, odprti in mimogrede te prinesejo naokoli, kar ugotoviš šele ure, dni kasneje, lahko pa sploh ne. Kar je kristjanov, so ponavadi zelo megleni, nevpadljivi. Povsod pa si kot turist sprejet zelo lepo, na vsakemu svoj lastni način. Dokler se držiš meja in pravil, ki jih postavijo (so le država v vojni ...)

Ravno Izrael si je pa najbolj želel oči, se mi zdi.

gostja, potem se pa SPLOH podpiši ;)

Komentar brez naslova

00:34, 3. januar 2010 .. Avtor Gost

pa jz sem sam prvi komentar napisala :)

drugega ne .. je bla ena druga ^^



Komentar brez naslova

00:36, 3. januar 2010 .. Avtor Gost
pa ne vem po kaki logiki je samski. :)

...

23:39, 21. januar 2010 .. Avtor tritogeneja

A tistga ata zraven bratov naše lusi ni pa noben označil kot kjut=))

Joj, lusi, kmal boš imela na blogu ženitno poslovalnico;) A poznaš tud kakšnega kjut krotilca levov?:)

Nisem vedla drugač, da si bla v Izraelu ... khja ... bi pa jaz tud še brala tvoje potopise. Nekaj d-bestičnega:) Ti res znaš:))

pa pa
A daughter of Ee



Komentar brez naslova

00:14, 22. januar 2010 .. Avtor lusi

najbolj trapasto vprašanje, ki ga lahko kdo postavi (za kogarkoli!) je pa 'kako je pa ta lahko še samski?' ... Pač je, življenje je lepo in nepredvidljivo :) In kar se tiče brata ... knowing him over 20 years makes it quite reasonable. Ampak ok, pustmo ženitno posredovalnico, ker to RES ni bil moj namen :)

TritogeEve - lepo je bilo, moraš enkrat it, nujno :) VEM da bi ti bilo všeč. PA ... tudi tebe nekje čaka tvoj krotilec levov, vem da te! :) :P



{ Prejšnja stran } { Stran 38 od 293 } { Naslednja stran }

Lusi

She's a rainbow and she loves the peaceful life ...
lusi.eDnevnik.si

«  september 2010  »
pontorsrečetpetsobned
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
27282930 

Lucy in the sky with diamonds
O Lusi
Arhiv
Sporočila prijateljev
Fotke

Drugi svet - slovenski blogerski casopis

OnePlusYou Quizzes and Widgets
Created by OnePlusYou

Novejša sporočila

Muzičarke
absolventska melanholija
I See a group on FB, join, never look at it again ...
Česa vsega sem se naučila v avtošoli
Dobro vem, da od spominov bolj otožno se živi ...
'Noje' Najkice
Some days are better than others

Prijatelji

luftika
tritogeneja
jasmy
tamarc
sJavorshek
Asinya
ak
soltanto1me
Keya
koktach
RazbOjniK
sticnamladih
razkritOdkrito
bonbonhaiku
BelaBrada
Kopriva
sviloprejka
Trin
sunset
mv
orhideja
smrekca
van
malaMaja
thorin
Incognito
becelica
simpatizerka
mint
philia
fetis
eUssatka
sandman
Tityre
Lucija07
anira
pravljicna
thfy
klotilda
rainclouds
zvezda
malisloncek
morskadeklica
odsrcadosrca
odkloplen
breskvar
tinaluzar
tedi
Tejko
cohec
andrejm
patentna
Sin
rch1
sheehs

Povezave

Še ena Lusi
zanimivo
FDV
portal študentov novinarstva
Stična
vozni red








Število zadetkov: 303795
Avtor vsebine tega eDnevnika je lusi.
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-10 eDnevnik