Grab me and let's go!

Zadnje predavanje skozi moje oči.

Že dolgo se nisem oglasila tu, na svojem blogu. Potem pa sem zagledala novo blogersko akcijo in tema se mi je zazdela zelo zanimiva.

Zadnje predavanje skozi oči sedemnajstletnice.

Misel na smrt mi požene mravljince po telesu. Ne vem, kaj bi storila, če bi dejansko izvedela, da me čaka le še mesec življenja. Bilo bi me strah. Strah smrti. In bilo bi mi tako zelo žal, da se moram od življenja posloviti tako zgodaj. Veliko je stvari, ki bi jih namreč rada še storila, raziskala, doživela in izvedela. Veliko je ljudi, ki bi jih rada še spoznala ter ljubila.

Pravzaprav ne vem, ali bi bilo zadnje predavanje v mojem načrtu.. Najbrž bi čas raje porabila zase. Vendar če razmišljam dalje, je zadnje predavanje zelo dobra popotnica ljudem, ki bi ostali na tem svetu za mano. Mogoče bi me preko tega lahko vsaj malo spoznali. Mogoče pa bi dobili košček mene.

Torej, kaj bi povedala? Prva stvar,. Ki se mota po moji glavi je skoraj da ne že dobro poznani verz:

"Delaj, kot da ti denar ni potreben.
Ljubi, kot da ti nihče nikoli ni povzročil bolečine.
Pleši, kot da te nihče ne gleda.
Poj, kot da te nihče ne sliši.
Živi, kot da je raj na zemlji!"

Ljudje smo preveč nagnjeni k temu, da se obremenjujemo zaradi drugih ljudi in njihovih mnenj, njihovega obrekovanja. Veliko stvari je, ki bi jih radi naredili pa ne upamo – bojimo se, kakšen bo odziv množice. Sama menim, da je življenje predragoceno, da bi zaradi tega zavrgli svoje sanje, svoje misli in dejansko – sami sebe. Pa četudi bi bilo za to potrebno malce trpeti.

In že smo pri drugi stvari, ki bi jo omenila – trpljenje. Stavim, da nihče noče biti prizadet. Mnogi se ravno zaradi trpljenja bojijo ljubiti in odpreti. Toda ni tudi v trpljenju čar našega življenja? Kako bi sicer vedeli kaj je sreča? Trpljenje naredi človeka samega. Takrat imamo možnost poglobiti se vase, se spoznati in soočiti z našimi strahovi in se tudi česa naučiti. Najbrž si mislite – "Saj je samo otrok." Res je, moje izkušnje se vsekakor ne morejo primerjati z izkušnjami mnogo-katerega človeka, vendar tudi sama poznam trpljenje. Tako sem se lahko naučila sprejeti ga kot del življenja.

Tako kot srečo, ki je povsod okoli nas. Potrebno je uživati v majhnih stvareh okoli nas. V dežnih kapljicah, ki orosijo naša okna ter obraze. V ovohavanju letnih časov, pihanju milnih mehurčkov, iskanju tišine, šepetu narave in v stvareh, ki nas osrečujejo.

Ob tem mislim, da svojega časa ne bi porabila le za iskanje modrosti, temveč delanju le-tega.. uživanju v majhnih stvareh. Skušala bi osrečiti svoje bližnje, z njimi preživeti čim več časa.

Skušala bi zapolniti svoje dneve s srečo in s stvarmi, ki sem si jih vedno želela narediti – morda bi obiskala fotografski tečaj, morda bi kam odpotovala, ogledala bi si čim več gledaliških predstav.. Predvsem pa bi delala družbo svoji reki, ki je uslišala že toliko mojih prošenj in jih razposlala v širne kraje. Morda bi jo prosila, naj čuva vse ljudi, ki jih imam rada – naj čuva mojo družino in naj čuva tebe, ki te ljubim bolj, kot bom kogarkoli lahko kdaj ljubila.

Mislim, da je naše življenje nekaj dragocenega. Mogoče je tudi zaradi tega tako kratko.. Zato ga moramo začeti živeti že danes.. in ne takrat, ko nam ostane le še mesec dni časa.

Lep pozdrav, Maja.

Komentar brez naslova

21:01, 18/02/2009 .. Avtor Gost

To knjigo mi je v božičnem času priporočala gospa v kjnigarni.... dolgo sem jo listala a se nisem mogla odločiti naj jo vzamem ali ne... takrat sem se odločila za NE..... a sedaj po teh prebranih vrsticah sem se odločila da si jo privoščim...

 

VELIKO LEPEGA!!!

ZELO

08:12, 19/02/2009 .. Avtor Gost

lepo napisano, res... in imaš prav, ko pišeš, da moramo začeti živeti mnogo prej kot en mesec pred koncem...

lp

Komentar brez naslova

10:23, 21/02/2009 .. Avtor sime

Zanimivo razmišljanje...dober zapis

Sime

Komentar brez naslova

18:21, 21/02/2009 .. Avtor Rimljancek

vabim te v igro Pofočkaj

* na računalniku se postavite tja, kjer shranjujete slike
* odprite ŠESTO mapo
* in izberite ŠESTO sliko
* objavite sliko na blogu in malce razložite, kaj se je dogajalo takrat
* pofočkajte ŠEST ljudi in jim to sporočite na njihovem blogu.