<h1>eDnevnik, slovenski blog</h1>

O meni

eh, kogar res zanima, naj pogleda blog - Potepajmo se skupaj - tam sem se že čisto dovolj predstavljala

marjana.eDnevnik.si

Zadnja sporočila

Koledar

«  julij 2017  »
pontorsrepetsobned
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31 

Zanimive povezave

Člani

Moji prijatelji

RSS

Statistika

  • Število zadetkov: 4745682

Begunje

5. 07. 2017

Kdor od Slovencev  v Sloveniji še ni slišal za Begunje je gluh, slep ali se mu življenje preprosto jebe. Se opravičujem za zadnjo opombo, ampak tako je.
Mlajši se še spomnite vsaj Elana in njihovih smuči, kajne?

tisti, malo manj mladi seveda Avsenikov in njihove glasbe.
Še veste o čem "poje" njihova skladba - Tam kjer murke cveto?



Pa tudi takih ni malo, ki vedo, katera stavba je na zadnjih dveh fotkah.

Sicer je bila najina pot v Begunje včeraj "primarno vezana" na kažipot, ki je na mali fotografiji, ampak...
tudi stavba na tretji in četrti fotografiji je, vsaj za mačkota, zelo znan spomin, saj je bil v tej stavbi tik pred koncem 2.SV zaprt njegov dedek. Obsojen na 15 let zapora, pa ga je k sreči Kokrški odred tik pred koncem vojne osvobodil...





Tukaj se lahko seznanite z zgodovino te stavbe.  Tudi jaz sem včeraj izvedela še vse tisto, kar doslej nisem vedela.
Zdaj je torej tam Psihiatrična bolnica - in  -


muzej talcev.




.
Ob naslednjih fotografijah ne bom pisala dosti komentarjev. To je kratek prikaz spomina nanje, ki so zadnje dni svojega  življenja preživeli v teh desetih celicah, kamor so tik pred ustrelitvijo namestili  obsojene - na smrt. Po zidovih še lahko "preberete" njihova zadna sporočila, ki so jih vpraskali v stene teh prostorov.













Moj poklon njihovemu spominu. In skromno opozorilo, v kaj se lahko spremeni človek, ko misli, da se bori za - svoja prepričanja.
Včeraj tega zapisa preprosto še nisem bila zmožna napisat. Tudi danes je v mojem srcu še vedno tista tiha žalost, ki se je tam v tistem "skromnem muzeju" naselila vame.
Edino, kar danes že lahko rečem je - streznimo se ljudje. Ne poveličujmo vojn in ne igrajmo se več teh krutih iger - trpljenja in smrti.
Živimo tukaj in zdaj. Ampak, dobro je vedeti tudi, kako smo prišli v - ta zdaj





(Objavljeno: Neprecenljivo)
Napiši komentar


Trenutno stanje duha: zgodovina uči. Zakaj tega nočemo slišati?



Pretresljiv, tehten in trezen zapis

5. 07. 2017
Ljuba Marjana, ta tvoj zapis kaže na vso tvojo zdravo življenjsko MODROST s tvojimi čustvi vred!

Najprej samo to, včeraj zvečer sem bila na pokopališču in sem prižgala
sveče na devetih naših grobovih. Bom pa napisala svoj zapis...

Ta tvoj zapis o obisku Begunj je pretresljiv, a zelo resničen in tehten in trezen.
DANES!
Ko se v naši preljubi podalpski deželici še danes gremo križarsko vojno
med partizani in domobranci. Zame je to SRAMOTA!
Ne glede na osebno, kdo in kaj sta bila v tistih časih najina pokojna očeta.
Kdaj naj bi se končala 2. svet.vojna?

Ob tem mi je prišla na misel izjava Violete Tomič v Državnem zboru,
ki jo na programu TV SLO 3 ogromnokrat ponavljajo in sem jo našla
na javnem netu in samo ta del tu citiram:
http://www.noviglas.eu/mi-in-oni/2
Mi in oni

Kako biti eno v tem svetu
Poslanka Violeta Tomič je izjavila: “Mi smo se uprli okupatorju, oni so se z njim borili proti nam – kaj tukaj ni jasno”?
Marsikaj ni jasno. (konec citata)

Tudi sama ZDAJ nimam časa brati vsega citiranega članka, ker moram ZDAJ
v mojem resničnem življenju v trgovino, po sveže žemljice za malico mojemu
Trenerju - Delavcu, ki gre spet popoldan DELAT in potrebuje prej kosilo.
Ker danes in zdaj skrbim za mojega edinega Gosta v hotelu Mama.
Moj odseljeni Varilec pa prihaja sedaj med dopustom k mamici na kosilo...
Jaz pa imam pripravljenih več mojih zapisov v osnutkih na moje bloge...
Bodi(te) dobro, bodi(te) lepo Ti z VSEMI Tvojimi, R.


Avtor: ZavestnaSamost

Kloti,

5. 07. 2017
se popolnoma strinjam z zadnjim odstavkom in jaz ne bi znal napisati bolje.
Kar pa se tiče Begunj. Seveda sem slišal zanje. Vsak dan slišim zanje. Saj so samo tri kilometre stran, Brezje pa štiri. Seveda na Notranjskem.
Avtor: Mozakar

@Hvala Renata,

5. 07. 2017
za ta tvoj komentar.
No, ko bo čas pravi, vem da je težko čakat, boš pa napisala tudi svoje nove zapise. Verjamem, da boš.
Objem srca, M.
Avtor: marjana

@Vidiš Možakar,

5. 07. 2017
tebe kar sosedje "spominjajo", kaj moramo Sovenci pomniti in vedeti.
Hvala in lep pozdrav tebi in vaši/naši, M.
Avtor: marjana

Ja, dobro meni znane ...

5. 07. 2017
... Begne ... moj ati je bil tudi tam zaprt, pa njegova sestra pretepana in zaprta ... in ko je zvedel, da sem pa jaz tam zraven, je ati jokal ... res kraj žalostnega spomina in vendar mi je bil takrat zavetje pred vsem hudem na tem svetu. Posedali smo po klopcah v spominskem parku in tam našli MIR. Kakšna povezava!!!Ej moje življenje je en doooolg napet zanimiv roman. Morda ga bom napisala za vnuke, da se me bodo spominjali. Naredila si lepe in konkretne slike.

Vse dobro vsak dan!!!

(((((((((((((((((((((((OBJEM)))))))))))))))))))))))))
Avtor: OdseviNeba

@Ja Odsevček,

5. 07. 2017
tudi tvoja zgodba je del Begunj. Sem srečala tam v parku bolnika, ki je tam zaradi depresije. Malo sva se pogovarjala, pa mi je nazadnje rekel - blagor vam, optimistom, jaz ne znam tako gledati na življenje.
Zares upam in želim, da bo tudi on našel tam, predvsem pa v sebi, svoj mir in nekega dne - znal.
Čmoka, M.
Avtor: marjana

Sporočilo 4 od 1195

Prejšnja stran | Naslednja stran

Avtor vsebine tega eDnevnika je marjana.
Pogoji uporabe - Varovanje zasebnosti - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-15 eDnevnik
0YkP20mi