ŽIVI IN PUSTI ŽIVETI

 

Velikokrat se sprašujem o tem, pa vedno znova in znova slišim ali dojamem kaj drugega.

Nekateri se odločajo za otroka zaradi denarja in ugodnosti.

Tako razmišljanje se mi zdi tako butasto, da bolj butasto že ne bi moglo biti.Otrok ti ne prinese prav nobenih ugodnosti in denarja.Če se osredotočim na našo državo, je mizerija to, kar nam da za otroka.Otroški so zelo majhni, če imaš malček večjo plačo, takoj dobiš še manj.Vrtec je drag za pop.....Obleke, hrana in ubutev, ter vse ostalo, kar rabimo za otroka je svinjsko drago.Saj ne rečem, saj ti kao država da ob rojstvu nekaj malenkosti, ki ti naj bi kao olajšali proračuna, samo če sem iskrena je to tako malo, da si z tistim ne moreš kaj dosti pomagati.Tudi če se odločiš za denar, ker mogoče ostalo že imaš, je to samo en drobiž.Vse je too much drago.V drugih državah je to drugače.Avstrija ima recimo zelo dobro poskrbljeno za te zadeve.Za otroka dobiš tam najmanj okoli 1000eu, seveda se ta znesek z leti spreminja, ampak tam, je ženska, ki ima več otrok dejansko lahko doma z njimi in skrbi za njih, njihovo vzgojo, rast, igro in vse kar paše zraven.Švedska ima sploh dober sistem ki se ga v naši državi verjetno nikoli niti približali ne bomo.Tam je šolanje dobesedno zastonj.Otroci imajo možnost hitre osamosvojitve, ker jim država to nudi in omogoča.Pri nas je praktično nemogoče, da bi nekdo grdo rečeno imel otroke zaradi denarja, ker če tudi jih imaš ne vem koliko, ves tisti denar ki ga dobiš ne pokriva niti tretjine vseh stroškov ki ga imaš z otrokom.Skratka ta trditev je neumesna in butasta.

Nekateri se za otroka odločajo zaradi lastnega egoizma.

Ne skakat v luft, ker se dogaja tudi to, ker smo ljudje tako omejeni v svojem razmišljanju, da je to že sramotno.Imeti otroka zaradi tega da ga imaš, da dokažeš drugim da ga lahko imaš, da si z tem nabijaš ego je za posrat.Ni problem če ti za otroka poskrbiš, da ga pa obesiš varuškam, babicam, sosedom ali komu drugemu, in se za njega ne zmeniš kaj dosti je pa traparija.Ubogi tak otrok.

Nekateri imajo otroka , ker so prepričani da bojo na ta način obdržali partnerja.

Še ena butasta.Partnerja ne moreš obdržati na ta način.Če te nekdo nima rad, te ne bo imel tudi potem ne ko mu boš kao rodila otroka.Kolikokrat žal slišimo, da je nekdo poskušal na ta način, pa mu seveda ni uspelo.Onesrečil je vsaj eno osebo.In kaj v končni fazi je otrok kriv, da potem trpi nesoglasja med starši, ker ne premorejo toliko modrosti in ljubezni , ter zavedanja, da otrok ni nič kriv, da otrok si želi samo ljubezen in sprejetost.Tudi ta trditev je idiotska.

Nekateri imajo toliko otrok kolikor jih bog da.

Tule ne ciljam na  nobenega, niti kogarkoli obsojam, niti kritiziram.Če so v to prepričani , če za otroke potem primerno skrbijo in jih imajo radi, mi je to sprejemljivo.Več ne bi, ker je to občutljiva zadeva.Ne sodim in ne obsojam, sprejmem.

Nekateri se odločajo za otroka da bo le ta nosil njihov priimek.

Tole bi spadalo med neumne, med egoistične, med trapaste in kaj vem kaj še vse.Imeti otroka , ker bo ta nosil očetov priimek.Halooo, kaj pa deklice, a jo bo potem prisilil da bo obdržala dekliški priimek?Bom raje nehala.Ker bi bila žleht.

Nekateri se odločajo za otroka, ker si babice želijo vnuka.

Kaj pa če si ga onadva še ne želita?Kaj pa če jih ne moreta imeti?Kaj pa če.....?

Napačni razlogi, to je naša izbira in ne ugajanje drugim, če oni slučajno ne najdejo drugega smisla življenja.Vsi vemo, da taki pritiski nikoli niso dobri, ter se nemalokrat zgodi, da se pari tudi razidejo.

 

Pa še bi lahko našteva in naštevala.In kaj je za mene tisti pravi vzrok, zaradi katerega naj bi se ljudje odločali za otroka?

Ta, da se odločamo za otroka iz ljubezni, da se zavedamo dejstva, da so otroci dar.Edino to je res dober razlog.Otrok je najdragocenejši dar paru, ki se ljubi, ki se spoštuje, dopolnjuje, uživa drug z drugim.Otroci so dar in tega se premalo zavedamo.

Sama ju imam, pa se dostikrat zalotim, da ne delam prav, da jima premalokrat pokažem da ju imam rada,da sem mnogokrat preutrujena za njiju, da premalo časa preživim z njima.Se trudim, vem pa da sem nepopolna in zmotljiva.Če pa bo še kakšen, ga bom pa ravno tako imela rada.To je pa že druga tema.

Kakorkoli upam in si želim, da tole moje razmišljanje kdo ne bo vzel narobe, ker je samo razmišljanje, ker je samo moj pogled, kateri pa ni nujno za koga drugega pravi.Ne sodim in ne obsojaj nobenega, edino kar je, si želim, da bi vsi otroci bili spočeti v ljubezni in vzgajani z ljubeznijo

Trenutno stanje duha: dobro, ne glede na vse, saj mi v konči fazi ni potrebno gledati na druge.Važno je, da delujem ali vsaj poskušam živeti po načelu, da ne škodim drugim, če jim že pomagati ne morem.Želim si, da bi bilo več strpnosti in ljubezni med ljudmi.