Ja tako je vse to, ali kaj se to dogaja okoli nas!

Pred nekaj dnevi sem bil na urgenci v bolnišnici Celje. Sicer ni bilo nič kaj preveč urgentnega, ampak je splošna zdravnica predlagala, da je boljše obiskat urgenco, ker drugače bi naj oče prišel na vrsto šele čez par mesecev, kar pa bi bilo zelo neprijetno. Šlo je za manjši operativni poseg. Ker pač na urgenci ni klasičnega naročanja, sva se pač odpravila dovolj zgodaj zjutraj (to nama je predlagala tudi osebna zdravnica) in res, ko sva prišla tja, ni bilo opazit veliko ljudi. Glede na to da sem v lanskem letu kar dosti preživel v tej isti bolnišnici, mi je bilo kar čudno mirno, ura pa je bila okoli pol 8. Po opravljenih formalostih glede preverjanja zavarovanja in osnovnih vprašanj, kaj je narobe sva se vesela namestila v čakalnici z upanjem, da bova zelo hitro na vrsti, predvsem pa končala, prav tako se je tudi čakalnica začela polnit, do zadnjega sedeža in do 10.00 ni bil sprejet nobeden od čakajočih, razlog pa je bil, čakanje doktorja. No potem se je doktor pojavil in ekspresno sprejel tri čakajoče, s katerimi pa se je očitno poznal, kajti kasneje se ni tako pristno družinsko pozdravljal z nobenim in ko je končal, je spet zapustil ordinacijo. V tem času sem naštel vsaj 10 zaposlenih, ki so stalno krožili in vstopali in izstopali na ista vrata, non stop. Na licu kamniti izraz, brez emocij, čakalnica pa nabito polna. No, sicer ne pričakujem nasmeškov in rdečega tepiha, ampak delovali so, kot da pred seboj vidijo prazno čakalnico. Spet se je pojavil doktor in končno se je začelo. Najprej tisti, ki so prišli z rešilci in ležijo na posteljah. Vse je naenkrat zaživelo. Posteljo odpeljejo not, pa v parih minutah ven in končno tudi midva, v treh minutah sva že bila na poti v kirurgijo in tam je bilo spet par zdolgočasenih, kajti, do takrat niso imeli neke pretirane gužve, opravili so svoje v parih minutah in bila sva rešena.......ob 13:00. Tisti, ki imate pogosto opravka z našim zdravstvom, so vam verjetno te stvari znane. Lani sem spremljal kolegico na en pregled v Kliničnem, naročena ob 8:00, ampak glej ga zlomka, očitno je ob tej uri bilo naročeno še kar nekaj ljudi, pol avtobusa recimo in po parih urah čakanja in opazovanja, predvsem zaposlenih, mi nič več ni bilo jasno. Kot mravlje so, sicer ne vem, če toliko marljivi, ampak v pogonu pa sigurno. Letanje od vrat do vrat, non stop, smeh, pozdravljanje, pride gospa z ogromno torbo na koleščih. Eno 10 se jih zgrne v isti prostor, "čuje se" kavica, po celotnem hodniku. Večina ljudi mora zjutraj biti tešča in je vonj kave za njih provokacija, ker so bili naročeni ob 8:00 in ob 12:00 še niso prišli do svoje jutranje kave. Kolegici se strga in vdre v sobo, iz katere se širi vonj kave in glasen smeh. In kaj vidi? Gospa s torbo je prinesla neke majice in jih prodaja in zato je ta soba zelo oblegana. No po tej intervenciji je prišla hitro na vrsto, majice pa ni kupila, baje so bile poceni, ker jih gospa redno nosi iz Turčije. Ob vsem tem se mi poraja vprašanje glede množice ljudi, ki so zaposleni po bolnišnicah. Kaj je njihova vloga? Non stop hodijo naokrog, trkajo, ne trkajo, imajo ključe, nimajo ključev, nekateri se zadržijo vsega par minut, nekateri sploh ne pridejo ven (mogoče so še kakšni dodatni vhodi in izhodi), veliki večini je skupno, da ko jih kaj vprašaš, ne vedo kaj dosti, oz. te napotijo na kakšno drugo osebo in nadaljujejo svojo pot od vrat do vrat. Naša zdravstvena blagajna je baje prazna. Potrebovali bi še več zaposlenih, na vseh nivojih, od tehnikov to zdravnikov in specialistov. OK, razumem probleme na terenu v zdravstvenih domovih (vsaj v našem), v bolnišnicah pa mi nikoli ni bilo jasno, kdo kaj dela, vsi so non stop zaposleni, čakalnice pa navadno prenatrpane. Res ne vem, če smo Slovenci toliko bolana nacija, ali je problem kje drugje.......