Kalina razmišljanja

Pred nekaj dnevi sem po službeni dolžnosti spoznala družino s tremi fantki. Prvi otrok je star devet let, drugi štiri in tretji enajst mescev. Šokirana sem bila, ko je mamica izjemno negativno govorila o svojem srednjem sinu. Kako so srečni, da je in ko je  v vrtcu. Da bi ga tam pustili 24 ur, vikende. Kako jih moti doma, kako je grozen, obupen ... na dopust gredo brez njega, na prireditve, po nakupih.... Velikokrat  srečam  starša z dojenčkom v vozčku, starejšim otrokom, srednjega ni z njimi. Doma ga čuva babica.

Še bolj kot njene besede me je motil ton glasu, sovražstvo do otroka. Tako močno je bilo čutiti nesprejemanje. Čutiti je bilo izjemno veliko napetost, ...

Ostala sem brez besed, komentarja, tako prizadeta, žalostna, nemočna, ... Premišljujem, kaj lahko starša pripelje do odklanjanja otroka, kako bi lahko takšni mamici pomagali. V bistvu je ne obsojam. Verjetno ji je zelo težko in si ne zna pomagati. Me pa bega, vprašanje:" Kaj je povzročilo to, kaj se dogaja?"

Upam, da se bo vse srečno končalo.

Za prvega so si želeli imeti sineka. Za drugega pa punčko. Za tretjega pa...

In, ker spol v tem primeru pri ta drugem ni bil tisti pričakovani... Kako pomagati mamici, ki da si sama ni kriva? Ja, kdo pa je potem kriv? Saj je ja mati ravno tista prva in najmočnejša vez do lastnega otroka. In, četudi je bilo razočaranje ob porodu, ker pač to ni bil spol, ki ga je hotela imeti, še tako veliko in močno. Mora pa ja zmagati njena morala in vsaj kanček materinskega srca, da pa ja otrok za to ni nič kriv!

Če ne bi tudi sama doživljala podobne "materinske ljubezni" zaradi pomanjkanja tistega "šnudlvurca" med nogicami... 

Prav tako pa poznam tudi primer, ko mati še, ko je bila z novorojenko v bolnici, je niti pogledati ni hotela. Tako, da so jo morale sestre hraniti že od vsega začetka na flaško. In, če ne bi takrat bilo njene stare mame... Je vprašanje, kje bi to dete končalo.

tetka

na sploh sploh nise, pomislila. Najbolj žalostno je to, da je fantek čisto vredu in na srečo babica skrbi zanj. Mama pa tega ne vidi, njene besede so le, da je grozen.

Jaz si vseeno mislim, da si mama ne zna pomagat in da ni namirno takšna.

Pozdravček iz tokrat sončne Bele krajine.

Kala

Sploh glede na to, da se marsikaj da, če se le hoče...

Vsekakor pa je en vzrok za tako obnašanje. Mogoče pa bi mami lahko pomagali pa s kakšnim strokovnim pogovorom. Ker... Če se to pusti... Ima lahko dečko pa še kasneje hude probleme. In v tem primeru se meni zdi, da je ta dečko dosti bolj in predvsem hitreje potreben pomoči. Saj se mu vse to lahko odraža tudi na uspeh v šoli. Kot tudi na njegovo vedénje.

Pri meni pa je bila namreč ta sreča, da sem bila edinka. In zato te vrste "ljubezni" vseeno nisem občutila tako negativno, kot pa je to v njegovem primeru, ko ima dnevno pred očmi primerjavo kakšna pa je njena ljubezen do njegovega brata.

Evo ti pa zdaj še štajerskega sončnega pozdravčka

tetka

verjamem. Jaz sem obvestila s svetovalno delavko vrtca. V kolikor vem so tudi oni zaznali to, ..., ne vem pa če so kaj ukrepali.

Tetka, težko si predtavljam tvoje otroštvo in tvoje trplenje. Hvala bogu da ti je sedaj lepo, se mi zdi, da imaš z Ribakom en tak zelo lep odnos.

Vse dobro

Kala

Jaz tega takrat sploh nisem imela za trpljenje. OK. V začetku, po tem, ko sta me starša vzela k sebi (po končanem prvem razredu OŠ). Potem pa drugega itak nisem poznala. In zato je vse, kar in kakor je pač bilo, bilo kot  - tako to pač mora biti. Da pa ne bi mogla videti, da pa je drugje pa drugače kot pri naši hiši... Zato pa me potem nikamor niso pustili same. In sem bila vedno "pod njuno kontrolo".

Vse to pa sem spoznala komaj po svojem štiridesetem letu. In to na podlagi enega "brezveznega" testiranja (TA).

Hja, režim vzgoje pa je bil pri naši hiši podoben dresuri. In to pa prav tako iz razloga, da nikoli ni bilo za moja starša dovolj dobro to kar sem naredila. In sem tudi jaz bila za mojo mamo problematična. Oče pa... Je pa bil izvajalec njenih "naročil".

No, ta moja zgodovina, pa je že marsikdaj tudi kasneje pokazala svoje zobe in roge. Mi je kdo kdaj tudi prej priletel na mino, kot bi mi, če tega ne bi bilo.

In zato sem svetovala, da se temu dečku nekdo čimprej posveti. Ker fant ni čisto nič kriv! Posledice pa lahko ima potem pa za celo življenje.

In, če bi slučajno postal agresiven do drugih... Njemu potem presneto malo koristijo olajševalne okoliščine, da ga lastna mati ni imela rada.

No, upam, da se bo našel kdo in mu pomagal. Ker... Babica lahko samo mili stanje.

lp tetka

Kala, a ti omenjaš dve družini? Ko potem govoriš, da imata starša tamalega v vozičku, srednega čuva babica ...

Jaz sem vlačila otroke povsod s seboj, Mali je gledal in poslušal Hrestača, ko je bil star pol leta, ves čas je bil priden, le z ročicama in nogicama je plesal v glasbi! Takratsmo si privoščili celo ložo,za vsak slučaj, če bi ne bil dovolj priden ... no, dovolj tih ...

Kaj je s to mamo? Kaj pa če ima kakšno zvezo s poporodno depresijo?

Verjetno pa res potrebuje pomoč ... če govori o tem, je pravzaprav prednost, da okolica vsaj ve ... ali pa je zaupala le tebi? In si ti ena redkih, ki ve?

Morda poskusiš ohraniti zvezo s to mamo? Morda par besed dnevno?

Vse dobro - v upanju tudi za to družino!

aha, te razumem.

Pozdravček

Kala

ne govorim o eni družini s tremi otroki. Samo ta srednjega so nekako izločili iz družine. To ne vem samo jaz, mislim, da se v vrtcu že trudijo v tej smeri.

Lepo soboto tebi in tvojim

Kala

oprosti, slabo sem prej prebrala! Mislila sem, da najmalšega ne sprejemajo.

Veš, lepo je, da si ti to opazila in pomagaš po svojih močeh. Tako bodo vzgojiteljice bolj pozorne ...

nekaj , česar ne razumem, verjamem pa. (Za to imam kar dobre razloge).Očitno pa to niti ni samo moda današnjega časa. Ampak ne razumem, kako more(mati, potem pa še oče) izločiti enega otroka - razen če drži Tetkina razlaga - ki je čisto verjetna.

Ja, pomoč potrebuje otrok, njegova mama pa nekaj poštenih čez rit, če mene vprašaš, M.

prvi trenutek bi jih najrajši prijavila na center za socialno delo, potem pa sem se raje obrnila na svetovalno delavko vrtca.

Uživajte na sončku

Kala

se kar strinjam s tabo. Mamo bi bilo treba čez koleno dat. fantku pa pomagat.

Lep sobotni popoldan

Kala

oh sindrom srednjega otroka, to mi je naša E. pred kakšnim letom večkrat omenjala. Ja tudi naše so istega spola.

Pri tisti družina mama to pove zelo naglas. Žalostno .

Tako, da neveš ali bi jokal  ali bi bruhal ogenj

Čim lepši vikend ti želim.

Kala

Op   Jaz sem si vzela time out in razen gospodinjstva ne delam nič. Pa še to delo smo si lepo in pravično razdelili.

ji bom povedala, čeprav ona trenutno oz. že nekaj časa tega ne omenja.

Pozdravček

Kala

super si to napisala na svojem blogu in upam, da boš pomagala veliko družinam, tudi v Sloveniji,. Mislim, da zelo potrebujemo takšna znanja, tečaje.

Lep sobotni večer

Kala

žal je tako. Upam, da bom lahko kako pomagala.

Bom napisala, če bo kakšen napredek.

Lep večer in mirno noč

Kala

mirno noč bom potrebovala, ker sem v službi..

tudi ti bodi lepolepo.

potem naj se uresniči. Jaz imam zelo umirjen in prijeten vikend.

Nočko

Kala

Tudi sama nisem bila izjema, pa sem bila prvi otrok. Karkoli sem naredila jaz, ni bilo v redu. Če pa je naredila moja sestra, pa je bilo super... Oh, moja mama... ne obsojam je... le strašno težko živim z njo.  In zelo veliko se lahko naučim iz njenega obnašanja.Tudi sama sem do svojih otrok včasih grozna. Takrat se spomnim na to... na to, da se MORAMO včasih zadržati, ker besede ubijajo.

Ljudje tukaj se na veliko počutijo ničvredne. Zakaj? Ker so jim to starši vcepili v mladosti. Zakaj? V sebi imajo "avtomatizem", ki so ga podedovali od drugod in se pač "morajo znesti nad otroci"...

lp

grozno je to kar berem... žal poznam tudi sama nekaj takih primerov... ko je otrok oblečen in čist-pa je to edino kar dobi od svojih staršev (razen prepirov, poniževanja in negotovosti)- pa tudi primere ko je šlo za konkretno fizčno nasilje nad malčkom.V obeh primerih sem nemočna- v prvem zato, ker se socialna služba ne kdo drugi ne bo ukvarjal s  čustveno zanemarjenostjo otroka, v drugem primeru, pa so sosedje socialno službo klicali večkrat- a je bilo ob njihovem prihodu vse tipi-top. (mi pa smo še naprej poslušali kričanje in zmerjanje otroka)

v takšnih primerih puščam vse morebitno razumevanje ob strani... noben izgovor/razlog ne opraviči tega.

hvala za tvoj obisk. Verjamem, da ti je težko živeti z mamo. Vejetno imaš tudi neprijetne spomine. In strinjam se, da lahko besede ubijajo ... Pri svojih otrokih se trudim, pa vseeno sem se ravno danes opravičila naši tasrednji, ker sem bila na nek način krivična do nje. Mislim, da mene bolj boli kot njo.

Lep nedeljski popoldan, pozdravček

Kala

vidiš, to je tudi razlog, da jaz nisem obvestila centra za socialno delo. Kako žalostne so takšne zgodbe  in kako nemočni smo .

TUDI TEBI ŽELIM LEPO NEDELJO, POZDRAVČEK

Kala

vem, da ne paše tale komentar, ampak, čestitam ti za 8. marec....

Veliko rožic, smeha in lepih stvari.

Anabell

hvala, enako želim tudi jaz tebi.

Lahko rečem, da je kar prijeten dan.

Kala

Sporočilo 113 od 238