eDnevnik
  

regrat haiku

Njenih 97 (poletje 08)

mama in jaz oktobra 1949

 

Vse najboljše,
draga mama!
V meni živiš.
 
 
Tudi tvoja vnukinja se je danes spomnila nate.
Ko je prišla k meni po sina, je nebo prižgalo plamenček.
In številka te slike se konča na 97.
 
Vem, da bi bila vesela tudi tega, da pravnuk že skoraj gladko
bere velike tiskanke.
Vidim te, kako srčno bi ga objela!
 
Tvoja hči pa ti na tvoj rojstni dan (in god) pripoveduje
njegove poletne in zgodnjejesenske domislice.
Tudi ta slika vnuka se konča na 97.
 
*
 

Vnuk se v kampu igra z napenjalcem za prtljažnik. Pritrdi ga na držalo senčnika in pravi:

 

Sama boš

kriva, če te

bo streslo!

 

Na kavelj priklopi plišasto muco Natalijo, ki ima magnetke v sprednjih tačkah …

 

 

Vnuk pravi: Pravi

storž sem pobral,

ima dosti semen.

 

*

 

Vnuk babičine

lase okrasi z iglico,

bor s semenom.

 

 

Vnuk razpolovi

plod pasijonke - na

pecelj in muho.

 

*

 

S kovancem z ribo

po vnukovo lahko 

kupiš samo ribe.

 

*

 

Babi prekipeva.

Vnuk teka s filter vrečko

čaja divje češnje.

 

*

 

Sončno poletje.

Vnuk modruje:

Zaradi špinače in

norih hrenovk.

 

*

  

Vroče poletje.

Ob morju

razmišlja vnuk:

Nikoli ne veš,

v katero

loputico vetrnice

udari veter,

ker ga ne vidiš.

  

 

Misel po morju
zbeži dlje od obzorja.
Poljubi me vnuk.

 

*

 

Vnuk babici

zašepeta rimo. Da se

obrne k njemu.

 

*

 

V svilnatem oblaku

vzhaja morska luna.

Zaspim ob vnuku.

 

*

   

Z babičinimi

očali vnuk opazuje

rumen brezov list.

 

*

 

Babica brez nedrčka.

Vnuk stolpnici

prešteva balkone.

 

*

 

Drevo na tleh.

V vnukovi dlani ga veter

postavi nazaj.

 

*

 

Navzgor obrne

vnuk ogledalce rekoč:

Kmalu bo dež.

 

 

*

 

Vnuk nabere
divje kostanje in reče:
Babici za spomin.


 

*

 

Na tuje bo šel.

Vnuk s prstom potuje

po labirintu.



Napiši komentar

Komentar brez naslova

22:44, 19. november 2008 .. Avtor Matevž

Da, v tebi živi. Njena ljubezen, njen pogled, njene solze in nasmeh! V tebi živi, ker je v tebe dala del sebe. Kakor tudi ti daješ del sebe svoji M. in svojemu M. in vsem, ki ob tebi rastemo.

Hvala njej, ki je dala tebe!

Matevž



Te sliši ... me sliši ...

23:17, 19. november 2008 .. Avtor regrat

Dragi Matevž, OBJEM!

Veš, zdelo se mi je, da ji skozi doživetja in besede pravnuka, ki ga žal ni mogla nikoli vzeti v naročje, dajem najlepše darilo za Njen dan. In njena številka je bila 9, tudi ob smrti, moje so 7, 8, 9 ... Slika vnukove ročice nosi celo datum mojega rojstva ... Slike, narejene v povsem drugem času, zato (vsaj meni) govorijo o še eni vezi z MAMO.

Lahko noč, naj tebe in tvojo drago mamo  čuva moja dobra misel, ever!



Uredil/a je regrat, 19. 11. 2008 ob 23:25

se spomnim

06:30, 20. november 2008 .. Avtor Lucija07

tega prepleta datumov tvoje in moje družine... tvoje mame in mojega brata... Od nekdaj me vzradostijo tople misli, lepi spomini - na mame. kot tudi tokrat, s prepletom in dotikom tudi babice in prababice... prelep odraz darovanja hčerke, ki skozi utrip poletja nazorno pokaže, da se ne nehamo... da živimo dalje v otrocih, vnukih in pravnukih...

Alenka draga, to je tisto... za dobro jutro, v potrditev nas vseh...

hvala za ta zapis.



Spomini

09:32, 20. november 2008 .. Avtor kojotka

so tisto kaj ostane za nami in tega ne more nodeben uzet...

glede slike moram ugotoviti, da je, ne glede na pretekla leta obraz deklice sa slike še danes gotovo pa enak...



Komentar brez naslova

17:03, 20. november 2008 .. Avtor PETRA

KAKO DOTAKLJIVO, LEPO ZAPISANO SPOMINJANJE. TUDI MOJA MAMA ŠE VEDNO ŽIVI V MENI. LE LETO DNI RAZLIKE MED TVOJO. IN TUDI SAMA IMAM NEKO PODOBNO FOTOGRAFIJO SEBE V MAMINEM NAROČJU. ČISTO SI ME RAZNEŽILA S TEM SPOMINOM, ŽELELA SEM TE LE POZDRAVITI, SOSEDA Z MORJA, PA SEM ODPLAVALA DALEČ NAZAJ...

VSEENO POZDRAV S TVOJIMI BESEDAMI

Misel po morju
zbeži dlje od obzorja.
Poljubi me vnuk.



Pozdravljena, Alenka!

17:23, 20. november 2008 .. Avtor Dragica - domača stran

Preden si vzamem sama pavzo  - sem te prisla pozdravit in prebirat tvoje haikuje in obcudovat tvoje fotografije!krasne so, res imas talent za fotografiranje in obilo smisla za lepoto.

 Meni je pred kratkim Evgen Bavcar pojasnjeval, kako fotografira, ko sem mu prebirala svoje pesmi in sem ga prosila, naj mi zaupa skrivost, kako lahko slep clovek postane svetovno znan fotograf, na kererega rastave prihajajo princi in elita umetnikov.

In mi je prisepnil in da mi bo nekoc pokazal, kako lahko slep- ujame nevidno.

haikuji za vncucka od babice pa trajni spomin! Si pa izrezana deklica se danes!

in lepo bodi. D



Sem hitela,

00:20, 21. november 2008 .. Avtor regrat
da bi vas ujela še pred polnočjo, pa mi ni uspelo. No, do jutra bo že, kajne! Kar vsem odgovor v enem zapisu. Hvala vsem!
@Lucija,
preplet generacij, kot rolca las na dekličini glavi ... Se malo hecam, a spomin na drage je res topel občutek (ne samo ob obletnicah) - na vse lepo. Če sva se z mamo kdaj sprli, sem si od tega zapomnila samo najino spravo, ki je sledila takoj po prepir(čk)u. S poljubčkom obeh. Namesto svečke sem se odločila za drugačen poklon mami.
@Kojotka,
lepo te je znova 'srečati'. Res je, spomini so tu, tudi v albumih. Ostalo pa je še marsikaj neizrečenega in danes bi se s starši še bolje razumeli-a in jih razumeli-a; rada bi jih o čem vprašala (nekoč je šlo občasno kaj tudi mimo mojih ušes), pa ju žal ne morem več.
A da me tako vidiš? Ah, veš, enkrat (že zapisano tu na blogu pred dolgo časa) mi je sošolec na obletnici mature dal naslednji kompliment, ki ga je bilo mogoče razumeti tudi malo navihano: Starejša si, bolj si podobna svoji mami.
@Petra,
o, lepo, da naju druži spomin na najini mami, ki sta bili rojeni skoraj ob istem času. In izbrala si lep haiku, meni zelo drag. Ima vsaj dva pomena (zame) ... in mali M me je pogosto začutil ravno v pravem trenutku. Njegova spontana, prvinska empatija.
@Dragica,
le vzemi si pavzo, zdaj gre zares! Še manj kot en teden pred ... Se vidimo, upam, da ne pride nič vmes. Zanimivo to o Evgenu Bavčarju, to bi pa tudi jaz rada vedela, spoznala, začutila. Pa saj včasih je tako. Slikam 'na slepo', ker me 'nekaj' pritegne, šele doma ugotovim, katero bistvo je sploh bilo očem skrito. Deklica - ja, lepo bi bilo, če bi lahko čas vsaj malo zasukala nazaj. Gubice, gubice, tudi nekatere povsem po mami ... Ah, kaj bi to, ali ne! Tistih znotraj se ne vidi tako zelo, katero od njih pa tudi zavestno skrijem(o).
Vsem vse dobro, lep pojdite v petkov dan in konec tedna, tudi če bo deževno! Pozdrav ...


Uredil/a je regrat, 21. 11. 2008 ob 00:24

Alenka,

00:54, 21. november 2008 .. Avtor klotilda

kot vedno prelep zapis. In vem, da tisti zadnji stavek zelo boli. Naj ti ostane njegova modrost;

Sončno poletje.

Vnuk modruje:

Zaradi špinače in

norih hrenovk.

 

Objemtebi, tvoji mami za rostni dan in god in malemu M, ki bo prav tako nosil svojo babico v srcu, kot ona njega, ko bo odšel na tuje, M.



Uredil/a je klotilda, 21. 11. 2008 ob 01:06

mami

10:26, 21. november 2008 .. Avtor Gost

Lep spomin in nad vse prisrčni haiku.

 Polni topline, ljubezni, radosti ... skozi radovedne svetle otroške oči, ki  raziskujejo in spoznavajo svet.  Luškano.

Tale pa mi je bil še posebno zanimiv:

Babica brez nedrčka.Vnuk stolpnici

prešteva balkone.

  

Vse dobro ti želim Alenka, krasen vikend.

Vilinček

 



Marjana,

12:07, 21. november 2008 .. Avtor regrat

draga babi - tretjič! - hvala za spodbudo in moj vnovični , prav tak, kot je bil tedaj na morju, ko je to rekel in smo vsi okrog njega presenečeno odprli usta.

Ja, razum sprejme, moževa in moja čustva precej težje. Vse dano in prejeto OSTANE, seveda! Bom/bova pa, vsaj kdaj, potovala ... kot ti!

Poljubček Jurčku , da zraste v zdravega velikega in modrega Jureta! Za vsa vaša JUTRA! Še ena vez: M-vemu stricu je tako ime, našemu družinskemu prijatelju mojih let tudi. In še nekemu fantku, skoraj enako staremu, kot je M, ki je posredna prijateljska vez z menoj.

Če bo deževalo in se ne bo preveč ohladilo, bodo zrastli jurčki ... Mi smo pa 'jurčki' in 'JURJI' tako ali tako včasih, kajne!? In smo tudi dežniki, da se krila žuželk preveč ne zmočijo.

DEŽ

Dane Zajc

Kadar dežuje, kadar grmi,
hitro se skrij
tja pod mušnico,
tja pod travico,
ali pod lapuh,
da boš suh.

Kadar dežuje, hitro se skrij.
Dež tako sladke, kakor si ti,
najprej stopi.

(iz knjige Vse najboljše, CICIBAN, 2005)

Naj bo ta pesmica popotnica v ta dan in v konec tedna! Uživaj-te!



Uredil/a je regrat, 21. 11. 2008 ob 13:27

Vilinčica,

12:12, 21. november 2008 .. Avtor regrat

 tudi tebi! Prav tako, kot sem napisala Marjani, je moj smeh enak, kot je bil tedaj, ko sva v oktobru uživala v toplem sončku na klopci pred blokom (pa ne gola, seveda!), a trenutka sta se tako lepo ujela, ko je štel, jaz pa sem bila oblečena bolj 'na easy'.

Naj bo tudi tvoj konec tedna sproščujoč! Maham ti na 'toti' konec ...

P.S.: Oho, lepa šifra!



OBVESTILO

16:43, 22. november 2008 .. Avtor regrat

Zbrisala sem (tega sicer nikoli ne počnem!) komentar anonimne gostje (kot gost je pisala v ženski osebi), objavljen 21.11.08 ob 17:39, in svoj odgovor nanj z dne 22.11.08 ob 00:55.

MENIM, DA NE SPADATA POD ZAPIS O MOJI MAMI IN O NAS, KI V TOPLIH SPOMINIH NADALJUJEMO NJENO ŽIVLJENJE. PRAV TAKO NE ŽELIM (NA TEJ STRANI PA ŠE TOLIKO MANJ) ODPIRATI ALI POGREVATI NOBENEGA MOREBITNEGA NESPORAZUMA MED DVEMA OSEBAMA, OD KATERIH ENA ZAGOTOVO NISEM JAZ.

HVALA ZA RAZUMEVANJE.

P.S.: Ja, šifra komentarja mi to potrjuje - s ponovitvijo tistih števil, ki so skupna moji mami in meni.



Uredil/a je regrat, 22. 11. 2008 ob 20:46

{ Prejšnja stran } { Stran 204 od 935 } { Naslednja stran }

Na kratko o meni

O haikuju, ne o meni: Haiku je trivrstični verz, ki govori pretežno o naravi in o človeku v njej. Z zapisom haiku trenutek zame postane neminljiv. Izvor te poezije je na Japonskem, klasični haiku naj bi bil napisan v največ 17 zlogih 5/7/5, sodobni, t.j. 'zahodnjaški' haiku pa od tega odstopa. Haiku trenutek je trenutek prebliska, razodetja v človeku, iskren in spontan. Z manj besed poskuša povedati več. Je pogovor med pesnico/pesnikom in bralko/bralcem. Zaživi pravzaprav šele v trenutku bralčevega doživetja, zavedanja, kaj je avtor sploh hotel povedati. Ta zvrst, ki ji mnogi še vedno odrekajo značaj poezije, povezuje mnoge ljudi po svetu v doživljanju narave, enakih, pa vendar tako različnih trenutkov. Haiku je hvalnica naravi, je tudi majhno ekološko gibanje. Vse, kar bo tu napisano, ne bodo ravno haikuji, bo pa zagotovo preprosto in pristno veselje do trenutka v naravi - in v človeku (kaj pa je človek drugega, kot del narave?). PROŠNJA Ne odpihni, veter, regratovih lučk z neba! Danes grem in nalovim jih v naročje, da v pernice položim svoje sanje. Saj ne znajo stopiti na tla. (objavlj. v reviji Mentor 1-2, 2000) Prosim, da spoštujete avtorstvo slik in besedil. **** Pred uporabo besedil v kakršnekoli namene se obrnite name, prosim. To delo je licencirano s Creative Commons.
regrat.eDnevnik.si

«  julij 2010  »
pontorsrečetpetsobned
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031 

Na prvo stran mojega eDnevnika
Osebna stran
Arhiv sporočil
Sporočila, ki so jih napisali moji prijatelji
Moj foto album

Kategorije


Najnovejša sporočila

Luna v obroču
Hvala, kosovka!
Dolgo, dolgo me ni bilo domov ...
Brez prič, Motnje v raju (naslova knjig)
Odtis nožice
Hkratni zimski sij
Predpražnik pa pravi ...
Za Nanosom (je bil včeraj) še en svet
Ob ...
5/7/5
Ne odpiraj ... (p.s., ki ni PS)
Larin spanček
Hišni protokol
Sem bil nekoč res mlad?

Moji prijatelji

BrinovaJagoda
Ustvarjalnost
alja
nevrosemantika
jancharus
HerrC
desiree
Incognito
milena
Cocka
Margareta
lux
antimirovalo
tritogeneja
RazbOjniK
razsvetljencek
Lucija07
tomi
janezrav
tarya
dancer
seherezada
althea
Vanja
pollmatej
Asinya
agapetos
geman
PrincessOfFools
BTW
donna
thorin
vid
Amazonka
jonatan
pegica
svetloba
Renata
anej
aljazek
Boris
kallisto
bettyka
mint
Marimar
BelaBrada
skalaprava
razkritOdkrito
mislice
bonbonhaiku
mezicar007
Kopriva
kaplja
OdseviNeba
marios
morskadeklica
klotilda
brjav8
darja1
mah
lea199

Zanimive strani

Polona - crows & daisies
Borut - huhu haiku
Summer evenings - moja spletna stran
World Haiku Association - moja stran
Lishanu - moja stran
uho za ptice - moj blog na Blogosu
neikka-neikko poezija
Aleks - izpovedi: pesmi in zgodbe
Janezovi Utrinki
Manja ljubi življenje
Drugi svet
Matevž - Stopinje srca
Lucijine sanje
mah navadni, gozdni
Vilinček leti proti svetlobi
Matjaž J.
Visnja - laughing granny
Marios - carpe diem




Avtor vsebine tega eDnevnika je regrat.
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik