Na prvo stran eDnevnika
Telekomunikacijske izgube
23. julij 2008;
Komentarji: 8
Pa je šel in to že tadrug. Mobitel namreč.
V svoji razstresenosti mi je uspel zgubit mobitel nekje v Ljubljani. Niti ne vem točno, kje sem ga pustu. Vem samo, da sem ga mel nazadnje v baru na Trubarjevi, kjer smo bli na pijači in potem čez kako uro ugotovim, da je zapolnjen samo en žep in to s cigareti. Mobitela ni. Seveda panično nazaj v bar, ampak natakarica ga ni videla. Seveda ga ni. Isto je bilo s pradavno Nokio, ki je tudi odtavala stran od mene.
Pozabil sem jo v zavarovanih, klubskih prostorih. Pridem naslednji dan, mobitela nihče ni videl. Najbrž se je pojavil škrat in ga odnesel, ker ga baje celo čistilke niso videle.
Pa nebi rekel, da bi imel v lasti kako tehnično čudo vredno tisoče in tisoče evrov. Takratna Nokia je bila že zelo zastarela, pa je vseeno izginila. Tokrat pa tudi, Sony Ericson, star dobre dve leti, nič kaj več vredno, pa je vseeno izginil. In tragedija v vsem tem je, da bi aparat že še nekako pogrešal, bolj so mi pomembni podatki na mobitelu, imenik, slike, itd.
Klici na policiji se mi zdijo bolj tuljenje v luno kot pa kako upanje, da ga dobim nazaj preko njih. Ker je bilo isto s kolesom, ko sem jih poklical, so zahtevali, da jim prinesem, da ne rečem rojstni list prodajalca, ki mi je kolo prodal, poleg vse ostale dokumentacije in ko se je postopek, ker papirjev pač nisem našel, zaključil, sem se sam počutil, kot kriminalna oseba, zaradi vsega popisovanja in zasliševanja.
Toliko o tem, kako so policisti bolj ali manj uporabni, vsaj, kar se tega tiče.
Sevede je včeraj nato še sledil manjši izlet na Mobitelov center, kjer sem moral blokirati staro sim kartico in dvigniti novo. Vsi svetovalci zasedeni in pred mano en parček, debel tip in suhljata punca, ki sta očitno urejala prehod s Tuš mobila nazaj na Mobitel. Punca skušala slediti vsej papirologiji, tip pa se je, med tem, ko ni lizal lučke, zabaval z novim mobitelom. Precej tehnična stvarca, z mnogo funkcijami, od katerih bo uporabljal klice, smse in, ko mu je prodajalka povedala kako, najbrž tudi fotoaparat.
Na drugi strani podoben par, s to razliko, da je bil tip še debelejši in se je posvečal samo sladoledu.
Nov trend v smislu življenja je torej, nekdo, ki misli namesto tebe, sladoled in tehnično prezahteven mobitel.
Potem, ko me je ena izmed prodajalk nalajala, kaj hočem in je padla odločitev, da ob najmanjši nekorektnosti od besa prekinem naročnino, sme prišel na vrsto. Prijazen uslužbenec, kakršne sem vedno navajen pri Mobitelu, kvalitetna in hitra ureditev problema in že sem imel novo sim kartico.
Doma pa panično iskanje starega mobitela. Najprej polnjenje in danes zjutraj priklop nazaj na omrežje.
Torej mi je od te male avanture ostal prazen imenik, in minus slabih 10 evrov, ter minus mobitel, ki pa je po dveh letih že tako ali tako potreboval zamenjavo. Imam vsaj to srečo, da sem že kar nekaj časa upravičen do novega aparata po akcijski ceni, tako, da to niti ne bo tak problem, večji bo, katerega izbrati, glede na to, da bom najvrjetneje ostal kar pri Sony Ericsonih.
Trenutno stanje duha: antično
V svoji razstresenosti mi je uspel zgubit mobitel nekje v Ljubljani. Niti ne vem točno, kje sem ga pustu. Vem samo, da sem ga mel nazadnje v baru na Trubarjevi, kjer smo bli na pijači in potem čez kako uro ugotovim, da je zapolnjen samo en žep in to s cigareti. Mobitela ni. Seveda panično nazaj v bar, ampak natakarica ga ni videla. Seveda ga ni. Isto je bilo s pradavno Nokio, ki je tudi odtavala stran od mene.
Pozabil sem jo v zavarovanih, klubskih prostorih. Pridem naslednji dan, mobitela nihče ni videl. Najbrž se je pojavil škrat in ga odnesel, ker ga baje celo čistilke niso videle.
Pa nebi rekel, da bi imel v lasti kako tehnično čudo vredno tisoče in tisoče evrov. Takratna Nokia je bila že zelo zastarela, pa je vseeno izginila. Tokrat pa tudi, Sony Ericson, star dobre dve leti, nič kaj več vredno, pa je vseeno izginil. In tragedija v vsem tem je, da bi aparat že še nekako pogrešal, bolj so mi pomembni podatki na mobitelu, imenik, slike, itd.
Klici na policiji se mi zdijo bolj tuljenje v luno kot pa kako upanje, da ga dobim nazaj preko njih. Ker je bilo isto s kolesom, ko sem jih poklical, so zahtevali, da jim prinesem, da ne rečem rojstni list prodajalca, ki mi je kolo prodal, poleg vse ostale dokumentacije in ko se je postopek, ker papirjev pač nisem našel, zaključil, sem se sam počutil, kot kriminalna oseba, zaradi vsega popisovanja in zasliševanja.
Toliko o tem, kako so policisti bolj ali manj uporabni, vsaj, kar se tega tiče.
Sevede je včeraj nato še sledil manjši izlet na Mobitelov center, kjer sem moral blokirati staro sim kartico in dvigniti novo. Vsi svetovalci zasedeni in pred mano en parček, debel tip in suhljata punca, ki sta očitno urejala prehod s Tuš mobila nazaj na Mobitel. Punca skušala slediti vsej papirologiji, tip pa se je, med tem, ko ni lizal lučke, zabaval z novim mobitelom. Precej tehnična stvarca, z mnogo funkcijami, od katerih bo uporabljal klice, smse in, ko mu je prodajalka povedala kako, najbrž tudi fotoaparat.
Na drugi strani podoben par, s to razliko, da je bil tip še debelejši in se je posvečal samo sladoledu.
Nov trend v smislu življenja je torej, nekdo, ki misli namesto tebe, sladoled in tehnično prezahteven mobitel.
Potem, ko me je ena izmed prodajalk nalajala, kaj hočem in je padla odločitev, da ob najmanjši nekorektnosti od besa prekinem naročnino, sme prišel na vrsto. Prijazen uslužbenec, kakršne sem vedno navajen pri Mobitelu, kvalitetna in hitra ureditev problema in že sem imel novo sim kartico.
Doma pa panično iskanje starega mobitela. Najprej polnjenje in danes zjutraj priklop nazaj na omrežje.
Torej mi je od te male avanture ostal prazen imenik, in minus slabih 10 evrov, ter minus mobitel, ki pa je po dveh letih že tako ali tako potreboval zamenjavo. Imam vsaj to srečo, da sem že kar nekaj časa upravičen do novega aparata po akcijski ceni, tako, da to niti ne bo tak problem, večji bo, katerega izbrati, glede na to, da bom najvrjetneje ostal kar pri Sony Ericsonih.
Trenutno stanje duha: antično
Avtor: Sebastjan. Objavljeno: 12:50 |
Splosno razmisljanje
Stalna povezava | Pošlji po e-pošti |komentarji: (8)
Stalna povezava | Pošlji po e-pošti |
Žal to vem.
Sem si nekaj časa nazaj...kar precej časa nazaj to naredil tudi sam s pomočjo PC Suita, vendar je problem, da je bilo to res že dolgo nazaj in sem vmes datoteko izgubil. No ja, kot vedno trdim, backup je pomemben.
Problem je v tem, da se tega tudi sam ne držim.
... izgubljeni je nazaj
(uf, besedne igre :))
... se strinjam s tempero... to je vedno zabavno, obdržati ga na tistem posebnem mestu v žepu ali torbici...
No, ti si ga vsaj pozabil in so ti ga pajsnl (pol nisi tok zlo kriv ti sam ampak višja sila
), jaz sem mojega v posebnem psihofizičnem stanju izpustila iz rok in rekla: pa bod tm, če hočeš, in ravnodušno odšla naprej.
Važno, da si zrihtal zdaj, kar se je dalo.
*enjoy your new phone :)
tempera, nesreče se dogajajo, vsem. sam največkrat iščem ključe. Za mobitel ni problema po domači hiši, ker samo zavrtim številko stacionarnega in že ga najdem.
D Lady, nisem izgubljen, samo imam manjšo blogersko krizo, kot ti.
Kr po pameti s telefonom, se še prehitro zgodi, da si ga kdo sposodi za nedoločen čas. Nov telefon pa bo, ko bo kaj več priliva na finančnem področju.Zaenkrat je še šter leta star mobitel kar dobr.
Lih danes sva bila z lubiko v mobitelu in videla,da si lahko vzameš lučko. (je nisva, čeprav je bilo mikavno)
Ti je moral it res na živce, ko je lizal lučko, ti pa čakaš tam...
Jah, policaji rabijo potrdila, da si res to zadevo imel in to je le račun. :)
Arzen, vseeno se mi zdi malo pretirano, lizanje sladoleda med kupovanjem mobitela. In potem se sprašujemo, zakaj je toliko populacije predebelih?
Problem pri kolesu je bil, da sem vse papirje pospravil tako dobro, da sem jih izgubil, od garancije, računa, vsega.
Morda bom vseeno poklical na postajo, za mobitel vem, kje imam račun, hehe.