<h1>eDnevnik, slovenski blog</h1>

Instant zastopnik

Objavljeno 19. 04. 2017 ob 13:46 - Napiši komentar

Pred meseci me je človek klical iz Polja, češ da ga skušajo domači izriniti od doma na podlagi njegove duševne zgodovine; naročil sem mu, naj zbere kar največ papirjev o sodnih in zdravstvenih postopkih in potem skupaj poiščeva pravno pomoč.

Včeraj je spet klical. Papirjev da sicer nima, je pa za danes opoldne sklicana seja, na kateri naj bi ga poslali v stanovanjsko skupino v Mengeš, kamor sicer noče, ampak da pravijo, da ali to ali Hrastovec. Če ga opoldne ne bo, še pravijo, ga bodo privedli s policijo.

Skopiral sem potrdilo o opravljenem izpitu iz zastopništva, obrazec za pooblastilo, Hipokratovo prisego in Kodeks zdravniške etike (ker je kazalo, da ga skušajo v take življenjske spremembe prisilit psihiatri), pripravil sem zbir temeljnih členov iz Zakona o duševnem zdravju in Pravilnik, ki se tiče dela zastopnikov. Vse sem še pravi čas z nekaj uporniške ironije stlačil v pripravno aktovko, ki sem jo dobil lani na kongresu slovenske psihiatrije, ko me je človek že pred enajsto klical, češ da je 'državni tožilec' že pri njem in če lahko, prosim, malo prej pridem. Res sem zajahal kolo in bil tam nekje o pol, prišel me je iskat pred hišo (spremljala ga je 'praktikantka') in v zdravniški pisarni zgoraj naju je res čakal uradno nasršen moški, ki se ni prida predstavljal in je kar začel s spraševanjem. Do mene je bil sprva izrazito odklonilen, ene dvakrat me je osorno utišal, in načel je izpraševanje. Počasi sem pokapiral, da ni tožilec, pač pa psihiater, ki ga je sodišče postavilo za izvedenca. Po mojem mnenju je preveč temeljil na okrog 30 centimetrov visokemu kupu 'medicinske dokumentacije' in premalo na povsem koherentnih odgovorih človeka. Počasi se je tajal in počasi se je izkazalo, da sta v igri kar dva postopka: odvzem poslovne sposobnosti in sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (z ali brez privolitve).

Na koncu smo že kar konstruktivno govorili, seveda ob predpostavki, da sam nisem imel pojma ne o enem ne o drugem, moj 'varovanec' pa še posebej ne in je bil povsem frapiran (on bi samo domov in kvečjemu v stanovanjsko skupino). Ker so že pošteno trkali na vrata, smo dogovorili DELNI odvzem poslovne sposobnosti, pri nadaljevanju kariere pa sva se z izvedencem kar močno ne-strinjala: sam sem trdil, da se mi zdi poskus z nadzorovano obravnavo v stanovanjski skupini dovolj varna možnost, on, da je polletni sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda boljša možnost, ki omogoča posledično stanovanjsko skupino (sam imam sicer vednost o prav obratnih zadevah).

Potem se je sobica neznansko napolnila. Vstopile so sodnica, zapisničarka, odvetnica 'pridržanega' (zdaj se je mojemu 'varovancu' nenadoma spremenil tudi status) po uradni dolžnosti, dve sorodnici (izkazalo se je, da je ena njiju zagnala postopek), socialna delavka iz bolnišnice in socialna delavka s centra za socialno delo z izkušnjo nadzorovane obravnave. Sodnica me je sprejela za sosedečega (prav lahko bi me bila zabrisala ven).

Zdaj se je izkazalo, da gre zares (četudi človek ni prejel nobenega vabila na tako usodno obravnavo): sodnica je seznanila ljudi, nekoliko zaslišala 'pridržanega', potem je dobil njen stol izvedenec, ki je podrobno diktiral na zapisnik ugotovitve, ki po mojem niso prav ostro izhajale iz našega prejšnjega pogovora, tudi je izrecno odsvetoval stanovanjsko skupino in predlagal pol leta varovanega oddelka, najraje s privolitvijo. Odvetnica (ki svoje 'stranke' pred obravnavo ni videla, kaj šele se z njo posvetovala, je zastavila dve vprašanji: "Kakšne so posledice nerednega jemanja zdravil?" in "Kakšna je prognoza tovrstne motnje pri gospodu ?" Kakšna sta bila odgovora izvedenca, si lahko predstavljamo.

Potem sta sorodnici povedali, da človek doma dela takšne štale, da ga enostavno ne morejo več sprejeti. Potem je koordinatorka nadzorovane obravnave povedala, da se tak način v zavodu še najbolje obnese. Potem sem dobil besedo tudi jaz (za kar sem sodišču res hvaležen) in sem še enkrat poskusil s stopnjevanjem 'obravnave' (najprej stanovanjska skupina, šele potem zavod), potem pa še s patetičnim monologom, kako so ljudje tipa moj 'varovanec' njega dni veljali za neškodljive in nenevarne posebneže. Nisem bil posebej uspešen. Sklep sodišča je, da se človeka za pol leta namesti v nadzorovano obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, potem bomo pa videli. Sklep začne veljati, ko bo kak zavod človeka sploh pripravljen sprejeti (seveda 'kandidira' skupaj z vsemi starostniki z demenco in drugimi težavami, tudi izbira zavoda je popolna loterija).

Evo. Aja, na koncu sem ga celo jaz prepričal, naj raje vzame prostovoljno kot neprostovoljno varianto. Takole sem mu rekel: 'v vsakem primeru jih dobite s kolom po glavi, zato je bolje, če jih v tisti obliki, pri kateri vam obetajo več svoboščin.'

Potem sva šla na kavo. Bogve kaj se mu zdajle plete po glavi, če imam že jaz posttravmatski stres?

Tole sem zapisal 'na zapisnik', da imam sam in morebitni bralec svež spomin. In še zaradi nečesa: izkazalo se je, da sva bila s človekom rojena samo par dni narazen. Niti malo nenavadno ne bi bilo, če bi na njegovem mestu sedel sam. Resno.





< Prejšnja stran :: Naslednja stran >
Avtor vsebine tega eDnevnika je ton.
Pogoji uporabe - Varovanje zasebnosti - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-15 eDnevnik