Na prvo stran eDnevnika
Slutnja lepote (Prosti spis, Gushto)
Slutnja lepote
Moram priznati, da mi je lepota zelo tuja. Ljudje, na primer, so fizično zelo smešne pojave. Morda bi lahko rekel, da bi lahko bile lepe njihove oči, vendar le tisto, kar smem videti v njihovih globinah. Odsev žalosti ali vodnjak sreče. Morda bi to lahko bila lepota. In ko nanašam akril na platno, sem nemalokrat presunjen nad bleščavostjo tistega, kar se znajde na mojih čopičih. Vse, kar nastane, je pravzaprav zelo abstraktno, nanešeno s čisto nepremišljenimi potezami, nemalokrat prekrito z neštetimi plastmi novih svetov; a končen izdelek, karkoli naj bi to že pomenilo, postane tako tuj, da se mi lahko dozdeva, da sem ustvaril nekaj enkratnega, a nikakor lepega. Ta tujskost je namreč zelo zanimiva stvar. Svet okoli sebe začneš opazovati kot del nečesa drugega, vsekakor tujega. Nekaj drugega je vse enkratno neponovljivo, in morda se ravno v tej tujskosti skriva lepota. Ne njena pojavnost, vsekakor ne njena fizična oblika ali spremenljivost, temveč le tisto, kar se skriva za vsem tem. Misterij obstoja.
Sedaj, ko sem s tančico prekril lepoto, se lahko posvetim slutnji. Namreč, slutnja - in zavedam se, da se s tokratnim zapisom zelo dobesedno posvečam veličastni temi - slutnja, torej, je nekaj tako neoprijemljivega, da je sploh ni moč opisati. Natančneje, je neobstoječa, a vendar biva kot morajo obstajati galaksije, čeprav se jih nihče doslej ni dotaknil, kakor se večina ni dotaknila magme in drugih plasti pod nami. Vemo, da so, in s tem smo se popolnoma zadovoljili. Presenečen sem nad tem, morda celo vzhičen, kako lahkotno sprejemamo ta svet kot nekaj danega, samo po sebi umevnega, čeprav se ga v celoti nismo in ne bomo nikdar dotaknili, fizično namreč. Večina nas je tako preprostih v duhu, da drugače sploh ne bi želeli živeti. Kdo ve, kaj bi sicer lahko vse lahko bilo?
Slutim lahko le, da lepota obstaja. Kdo ve, kaj resnično vidim?
Do sedaj sem pustil pisati razumu.
Sedaj počasi prehajam tja, kamor zadnje čase bolj poredko zahajam.
Jêsen se je sprehajal po gozdu in spraševal mimoidočo kolonijo hrastov, kje bi našel svojega otroka, Mali jêsen, ki se je menda izgubil. Hrasti so vsi zapovrstjo odkimavali, da otroka niso uzrli. »Vprašaj potok,« mu predlaga starešina hrastov. Tako je jêsen nadaljeval svoje iskanje pri potoku, ki ga je našel spečega na robu jase. Tudi od potoka ni dobil razveseljivih novic, saj mu je zatrdil, da Malega jeséna že vrsto let ni videl. Predlagal mu je, naj vpraša orla. A jêsen, ki mu je bil živalski svet malce tuj, navsezadnje v svojem dolgem življenju ni videl drugega kot mlado srno s svojim srnjakom, ki se je podelala ob njegovih koreninah, se je doberšen čas spraševal, kako neki bi lahko vprašal orla po svojem otroku. Končno mu je sonce, ki se je zaskrbljeno spuščalo proti obzorju, zaupalo, naj vendar stopi do travnika, kjer orel navadno ob večeru počiva. Storil je tako in na širokem travniku, že daleč stran od njemu domačega gozda, srečal orla. Znova je vprašal, če je kje na zemlji videl njegovega otroka. Orel mu je po skrbnem razmisleku odvrnil, da je planet tako raznolik, da ne ločuje več med vsemi čudovitostmi, ki jih rojeva, a vsekakor bo v prihajajočih dneh bolj pozoren na mali jêsen, saj ga je moč videti rasti na nemalo krajih. … Tako sem iskal Mali jêsen in potem, ko sem ga našel, sem legel podenj in zapel jesénsko pesem.
Sedaj že slutim, da sem del nečesa večjega. Pravzaprav lahko le slutim, zatrdno ne bom vedel nikoli, da sem čudovito bitje. Kot Ti.
20:14, 12. 05. 2008 . Objavil/a je klotilda
čudovito bitje si. In tudi zatrdno boš nekoč to vedel. Tvoj zapis že danes to ve.
Objem
M.
Uredil/a je klotilda, 12. 05. 2008 ob 20:22
20:22, 12. 05. 2008 . Objavil/a je morskadeklica
* Sedaj že slutim, da sem del nečesa večjega. Pravzaprav lahko le slutim, zatrdno ne bom vedel nikoli, da sem čudovito bitje*
ja, si.
močno lepa slutnja lepote je to
20:29, 12. 05. 2008 . Objavil/a je Lucija07
tista edinstvena kreacija, najčudovitejša stvaritev vesolja, v svoji nedotakljivi brezhibnosti, z vsem, kar potrebuješ tukaj in zdaj...
Seveda si del nečesa večjega. Nečesa zelo globokega, nečesa izjemno čistega, nečesa kar je bilo darovano tudi meni...
Pravzaprav veš, da si to čudovito bitje. Ker si!
20:35, 12. 05. 2008 . Objavil/a je Mozakar
in strmim.
Matej, čudovitje!
20:57, 12. 05. 2008 . Objavil/a je mah
tako rada bi.. tako rada, neskončno rada nekoč iz vitrine jemala tvoje slike in bila počaščena, da z njih smem obrisati vsaj tisti.. seveda.. nevidni.. prah zvezd..
a tam.. med debli.. in jesenom.. bi bila rada kraljica lišajev z macesna.
plačilo? dovoljeno bi mi bilo slutiti Lepoto v tebi. brez predaha.
21:17, 12. 05. 2008 . Objavil/a je odsrcadosrca
Najti drevo, jesensko drevo, leči podenj in zapeti pesem, jesensko pesem, morda tudi pomladno ...
O ko bi vsak lahko ...
21:58, 12. 05. 2008 . Objavil/a je gushto - domača stran
lepota je res neoprijemljiva ... čutim jo največkrat posredno tako, da se mi mravlje sprehodijo po koži in kocine dvignejo
Matej ... to je ZDAJ to ...
22:33, 12. 05. 2008 . Objavil/a je sailor565
se slutnja razblinja v resnično lepoto.
prav srečen sem, da sem tudi sam eno teh drobnih zrnc...
00:22, 13. 05. 2008 . Objavil/a je Gost - domača stran
Oj, matej poll,
rasla je jelka do neba, do neba,
širila veje do zemlje, do zemlje,
kdor je kdaj njeno zavetje iskal,
lepoto je našel, a slutnjo izdal ...
13:42, 13. 05. 2008 . Objavil/a je pollmatej
danes bom šel v obratnem vrstnem redu:)
levazleve: slutnje nikdar ne izdam, ker se je držim kot klop matere ljubezni. tako kot ljubezen, mir in veselje, tudi žalost, trpljenje in jok slutijo, kako se jih ne morem otresti in me grabijo s čekani za rit. tako je življenje, draga moja.
sailor: res je, tudi sam si eno teh zrn. kot reka si, ki boža že tako dovolj poglajene kamne, kot otroke svoje, in nosi jih v naročju morju v objem, in zemlji v dar, in obenem poješ tisto svojo pesem, o kje sem se izgubil, ...
gushto: poglej, kaj sva storila - zdaj sva treščila ob zid in ga razčesnila v večnost.
ana: leči pod drevo, zaspati in brati hafisa, kako se utaplja v veselju in sreči ...
mah: lepota v meni je odsev lepote v tebi; morda le nisi zrla v pravo ogledalo. in potem, kaj bo potem, ko boš uzrla vse človeštvo v jezeru pred seboj? boš zavriskala z menoj?
mozakar: hvala, dragi mozakar, to preprostje te objema.
Lucija: kot ti smo vsi čudovita bitja. je kdo, ki ne vidi? naj zapre oči:)
morskadeklica: slutnja lepote, kot si jo podajamo dan za dnem, morska ... pomoči glavo v vodo in se otresi kot pes, da tvoje kaplje padejo na suha tla in zrasel čudovit bo tulipan.
kloti: malo jih je, ki objamejo, da lahko le slutis bogastvo vrelcev.
... hvala
14:06, 13. 05. 2008 . Objavil/a je milena
me še nikoli ni privlačila. puščala me je hladno...Enako kot me nekako ne prepričajo lepotice. Saj so mi všeč, za trenutek me prevzame občutek foušarije
, a kaj hitro izgine.
Že od nekdaj so mi bili strašno pri srcu tisti, ki so bili nekaj posebnega, nekakšna na pol odprta knjiga, ki kar vabi, da jo prelistam, se poglobim vanjo, jo osvojim.
14:12, 13. 05. 2008 . Objavil/a je kojotka
16:58, 13. 05. 2008 . Objavil/a je mah
19:42, 13. 05. 2008 . Objavil/a je pollmatej
milena, tudi mene 'krasive' niso dolgo mamile - imava oba rada posebnosti v življenju, hja ... spust v vdih in izdih brez sape in potem znova gor na površje ... neka se živi.
kojotka, daj no, farbam zraven, hihi. dotik dlani.
mah, juh-
23:04, 13. 05. 2008 . Objavil/a je Kobilica - domača stran
... večina človeštva na poti k lepoti zgreši, ker se zgleduje po idealih...
tista slutnja, ki jo večina nosi v sebi, v bistvu vedno ostaja v ozadju, v pripravljenosti- stand by, ko- če vse odpove se pa nase zanesem.
A v bistvu sem del velike celote- in niti ne slutim-s kakšeno potezo in s katero barvo je slikar vtisnil podobo na platno, ki ga gledamo vsak s svojimi očmi in vidimo podobo, ki jo želimo in hočemo videti....
SAMI, ne da bi nas kdo to učil...
8)
08:02, 14. 05. 2008 . Objavil/a je pollmatej
kobilica, se strinjam s tvojo povzeto mislijo lepote in slutnje ... in čudovito si uprizoril slikarja na obrežju, ki slika mimoidoče pare namesto opevanega blejskega otoka ...
bodi lepo
Uredil/a je pollmatej, 14. 05. 2008 ob 08:03
17:42, 15. 05. 2008 . Objavil/a je vvooodnarka
Islati Malega jeséna v tolikšni raznolikosti rastlinskega in živalskega sveta... ja kdaj nas pa res samo ena slutena lepota omreži.
Tudi dan ima sluteno lepoto zate