I'M BLOGGING IT...

Razmišljam o paradoksih. Koliko jih je na tem svetu. Rada imam paradokse. Zelo. Ker se mi zdijo kot neka uganka, nek Catch 22. Ker me vedno držijo v neki napetosti razmišljanja.

Recimo... v zgodovini je bilo imeti nezakonskega otroka nekaj nezaslišanega. Samski starši, hm.. nad tem so se včasih zmrdovali. In če navežem na moj blog o razmišljanjih (kot otrok) o bogovih, evo.. če logično pomislite (pa prosim, ne razumet, da želim koga žaliti ali biti cinična. Enostavno nadaljujem svoje otroško razmišljanje o teh stvareh. Moje znanje o verskih zadevah je zelo pomanjlkljivo in površno, zato enostavno pobiram delčke tistega kar poznam in sestavljam mozaik).

Kaj ni Bog samski starš Adamu in Evi? Pa prav tako se ukvarja s težavami pri vzgoji otrok. Sploh, ko so neubogljivi. Ko mislite, da vam je vzgoja otrok ušla izpod rok, se lahko potolažite s tem, da tudi Bogu ni bilo lahko vzgajat svoja dva. Kajti potem, ko je ustvaril zemljo in nebesa, je ustvaril tudi Adama in Evo.
Prvo kar jim je rekel oče Bog je bilo:
"Naj vama ne pride na misel!"
"Kaj nama naj ne pride na misel?" vpraša Adam. 
"Da bi jedla prepovedano sadje," odgovori oče Bog.
"Prepovedano sadje! A res? Kje pa je? Kje je? Daj povej? Kje? Joj, daj pokaži, obljubim da ne bova jedla. Prooooosim!" navdušeno poskakujeta Adam in Eva.
"Tam na drevesu," reče oče Bog in se sprašuje, zakaj ga ustvarjalna mrzlica ni minila, ko je ustvaril slone.
Čez nekaj časa oče Bog opazi, da sta si otroka privoščila jabolčni odmor. Postane zelo jezen.
"Ja, a sta vidva normalna? Kaj vama nisem rekel, da ne smeta jesti prepovedanega sadja?" se jezi Prvi Starš.
"Ups...," se spači Adam in navihano zavije z očmi ter se spogleda z Evo, ki si da roko pred usta in se zahihita.
"No in zakaj sta potem to naredila? " zarohni oče Bog jezno.
"Eeee.. ne vem. Ona je kriva!" skomigne Adam z rameni in s prstom pokaže na Evo, ki prav tako skomigne in pogleda v nebo z nedolžnimi očki, kot znajo samo hčerkice in stopijo še tako trdo očetovsko srce. 

Iz predstave "FunnySorry Jezus"

Dolgo je oče Bog razmišljal o pravi vzgojni kazni. Hišni pripor ni prišel v poštev, ker sta se imela doma preveč fino. Zato ju je poslal ven. Ampak to še vedno ni bilo dovolj vzgojno, saj se s tem, da sta poslana ven iz Rajskega Vrta pravzaprav nista še ničesar naučila. Zato se domisli, da bi morala imeti Adam in Eva svoje otroke. Tako je zastavil vzorec, ki se do dandanašnjega ni spremenil. A nekaj vam je lahko v tolažbo.

Če ste vztrajno in z veliko ljubezni vlivali svojim otrokom ljubezen, na katero so kasneje kar pozabili, se ne obsojajte preveč. Če je že Bog imel težave s svojima otrokoma, zakaj bi moralo biti vam lažje?

* * *

No tako. Bogu je potem moralo biti malo dolgčas, ko sta šla ta mala dva na svoje in naredila celo štalo od človeštva. Že en vnuk je ubil drugega. Kriminal! Sicer je bilo takrat le malo ljudi na izbiro, katere bi lahko ubili, če smo iskreni.. samo ena štiričlanska družina. A je takoj nastal kriminal.

In kaj je naredil Bog? Čez čas je hotel še enega otroka. In ni mogel najti ene samske deklice ampak je uspel otroka narediti dotični Mariji, ki pa je bila že poročena z Jožefom. Ta Jožek pa je bil hudo zaposlen s tesarjenjem in je bil kar precej v letih. Za svojo mlado ženico ni imel preveč časa. In ker ji je že Bog naredil otroka, naj ji bo. Vsaj ne bo hodila v delavnico jamrat. Saj jo razume. Mladost pa to. Ne more ji biti lahko, ko bi pa lahko še žurala. Saj je pridna punca. Ni ji zameril.

In otrok je bil eno čudo. Po 2000 in nekaj letih je še vedno na top listi popularnosti. Kljub temu, da so ga kar kmalu pribili na križ. Samo tako je to z ljudmi. Morajo se "strezniti" in premisliti zadeve tako in drugače. In tako so dojeli, da je tale Bog Jr. kar faca in še zdaj so čisto navdušeni nad njim. Tako ga imajo radi, da mu polovica človeštva na Zemlji priredi celo žurko za rojstni dan. Kaj ni to lepo?

In tale sinek, kolikor je že bil brihten poba in dobrega srca, se je družil z raznoraznimi ljudmi. Med njimi tudi s prostitutkami. In ko sem že omenjala antična božanstva... ja mirno bi lahko osebam v, recimo, Santa Barbari (se še spomnite nadaljevanke?) dala imena božanstev, pa bi bilo, kot da gledamo družinsko življenje na vrhu Olimpa.

* * *

Še par stvari naj dodam. O paradoksih. Ali morda hipokriziji. Recimo tale. Kaj bi, na primer, v 13. stoletju rekli, če bi kdo s časovnim strojem prinesel Kama Sutro ali Figure Veneris? U, kako bi se zgražali. Ali celo kakega Playboya. Ja, saj bi pogledali, in to zelo od blizu, nato pa bi se tega pričeli sramovat (dediščina Adama in Eve) in obsojat in fuj in fej. Ob vsem tem pa so imeli zelo dobre umetnike. Pa ne govorim sedaj izključno o 13. stoletju. Vse kar so umetniki delali je bilo pogojeno z vero, ali pa so bili to portreti bogatih (in tudi vernih, ker to je bila družbena nuja takrat), ali pač kako tihožitje (morda podzavestno obujanje spominov na rajski vrt) in pejzaži. Občasno so ovekovečili kake bitke (kjer so tudi po zraku plavala razna znana in identificirana bitja s krilci in ovita v rjuhe, in svetila s svojimi svetlečimi frizbiji nad glavami) in to je to. A poglejte si zdaj tole:

Tizian: Adam in Eva - le kaj počne Adamova leva roka na Evini joški?
Ali pa spodaj, Michelangelo. Celo na Sikstinsko kapelo je narisal.

Meni izgleda, da če ju ne bi zmotila tista kača, bi videli Prvi BlowJob.

Od kod potem to grozno zatiranje seksualnosti? Golote? Zakaj je treba pred otroci skriti Playboy (kjer so večinoma samo slečene ženske, nisem pa še videla takele scene, recimo)? Zakaj je treba že 3-letnim punčkam ponekod dati modrček od kopalk gor?

Hej.. hecam se en malo.. Malo me je spodbodlo tole razmišljanje, ko sem včeraj naletela na spominsko tablo sredi Spitalfieldske tržnice, kjer piše, da je tam zakopana časovna kapsula. In mi je dalo misliti, kako si bodo nekoč razlagali naš "state of mind" tisti, ki ne bodo obremenjeni s stvarmi kot je verstvo, politika, strah pred nuklearnim orožjem, in ko bodo iz takšnih slik in zgodb skušali razumeti, kaj se je dogajalo v naših glavah. Sem pač hči arheologa in tako sem razmišljala marsikdaj, ko sem se sprehajala po antičnih ruševinah.