JESENSKI PROJEKTI

DELOVNE IZKUŠNJE 3-5 LET

5 let, 3 leta, 1-2 leti delovnih izkušenj. Pogoji na katere danes naletijo mladi iskalci zaposlitve. Trg delovne sile je nasičen s potencialnimi delavci, ki ustrezajo tem pogojem in še več mladimi diplomanti, ki teh pogojev ne izpolnjujejo. Pa so mladi v Slovenji resnično brez delovnih izkušenj?

V zadnjem času je v medijih močno izpostavljena visoka nezaposlenost, predvsem  problematika zaposlovanja visoko izobraženih mladih. Zakaj so mladi visoko izobraženi ljudje v Sloveniji težko zaposljivi? Vsi akterji v zgodbi morajo prevzeti del odgovornosti. Visokošolski sistem in programi izkazujejo pomanjkljivosti. Bolonjska reforma ni ravno zgodba o uspehu. Mladi so se nekako vdali v usodo in so pogostokrat premalo aktivni in podjetni pri ustvarjanju možnosti zaposlitve, delodajalci pa še vedno ne upoštevajo vseh pridobljenih zanj, veščin in kompetenc mladih.

Evropa je na tem mestu pred nami. Ustvarila je orodja priznavanja priučenih kompetenc izven formalnih izobraževalnih programov (npr. Youthpass) in z njimi dosegajo priznanje teh izkušenj. Mladi pridobivajo znanja in izkušnje s prostovoljnim delom v različnih organizacijah in mednarodnimi izkušnjami (študijske izmenjave). Vsi ti mehanizmi obstajajo tudi v Sloveniji, vendar je njihova vrednost neprimerno manjša pri nas, kot v tujini.

Na Škotskem je tradicionalno, da se mladi najprej udejstvujejo v organizacijah kot prostovoljci. Nato pa se v teh organizacijah tudi zaposlijo. Kako pa je v Sloveniji? Gotovo je podatek, da je veliko Slovencev prostovoljcev, zelo pozitiven. Predvsem število mladih prostovoljcev. Vendar kakšno je to prostovoljno delo, kakšne kompetence in izkušnje pridobivajo mladi. Prostovoljstvo z vidika šole za življenje, krepitve socialnega čuta, pomoči sočloveku, je med najpomembnejšimi vrednotami, ki jih je potrebno še krepiti. Vendar govorimo o pridobivanju konkretnih izkušenj in kompetenc, ki bodo povečale zaposljivost mladih.

Tukaj so pomemben korak postorile nevladne organizacije, ki so pri svojem delovanju odvisne od prostovoljcev. Pri njihovi motivaciji in vprašanju, kaj pa lahko nudijo v zameno prostovoljcem, ugotovile, da mladi prostovoljci danes potrebujejo predvsem znanje, izkušnje, mrežo poznanstev in vzpodbudo pri razvijanju njihovih idej in sposobnosti. Med nevladnimi organizacijam, ki svoje delo opravljajo v sodelovanju z mladimi prostovoljci je tudi Zavod ETNO-EKO.

V Zavodu je njegova direktorica Tanja Gobec že pred časom ugotovila, da je v njeni okolici veliko mladih etnologinj, ki tekom študija in po njegovem zaključku, redko dobijo priložnost za redno delo na področju dediščine. Prav zato v Zavodu ETNO-EKO nudi možnost sodelovanja tem mladim družboslovcem, ki jih zanima delo v nevladnem sektorju, priprava projektov, delo na projektih, organizacija dogodkov in izobraževanj, delo z mladimi in še mnoge druge aktivnosti, ki jih pripravljajo v Zavodu. 

Mladi tako dobijo okolje v katerem lahko izrazijo svoje ideje in jih s pomočjo Zavoda tud uresničijo. Zavod jim omogoča obisk izobraževanja, ki jih nudijo združenja nevladnih organizacij v Sloveniji. Kompetence, ki jih mladi pridobijo na teh izobraževanjih, krepijo njihove socialne in komunikacijske veščin, znanje pisanja in vodenja projektov ter ostalih kompetenc, ki so še kako pomembne pri nadaljnjem profesionalnem razvoju. Pri vsakodnevnem delovanju NVO je tudi mreža poznanstev in partnerjev. Tako Slovenskih, kot tujih. Tako se mladim v Zavodu krepi njihova osebna socialna mreža in ponujajo možnosti delovanja s tujimi partnerji. Mladim je tako ponujena široka paleta možnosti delovanja in uresničevanja njihovih idej. A vendar se v Zavodu ETNO-EKO srečujejo tudi z nezanimanjem mladih. Mladi nimajo jasne predstave kaj bi v življenju sploh radi počeli in velikokrat ponudijo le apatične skomige z rameni.  

Mladi v Slovenji se moramo zavedati dejstva, da so časi rednih, zanesljivih služb, mimo. Da smo sami graditelji svojih karier in si sami odpiramo vrat v svet zaposlitev in z njimi dohodkov. Ena izmed možnosti kje in kako začeti, je lahko tudi Zavod ETNO-EKO in sorodne nevladne organizacije. Te lahko nudijo delovno okolje, kjer se lahko veliko naučimo, delamo in pridobivamo izkušnje, ki jih bomo mladi odnesli s sabo na razgovore in delodajalcem samozavestno ponudili svoje zanje, veščine in izkušnje.

Možnosti za aktivne mlade  v Sloveniji so, le izrabiti jih je potrebno.

Kot je rekel znan gospodarstvenik v nedavnem intervjuju – Slovenija nehajmo jamrati!

Janja Sivec

13.11.2011

Interpretacijska delavnica - Beškovnikova domačija

V soboto 5. 11. 2011 je na Beškovnikovi domačiji potekala interpretacijska delavnica v organizaciji

KTD Sveti Vid in Zavoda ETNO-EKO, pod vodstvom Janje Sivec.

Več o delavnici na www.asmokajetno.com

Delavnica 5. 11. 2011 - Interpretacija Beškovnikove kašče

Spoštovani ljubitelji kulturne dediščine

Zavod ETNO-EKO in KTD Sveti Vid vas vljudno vabita na delavnico

interpretacija dediščine na primeru Beškovnikova kašča, ki bo v soboto

5. 11. 2011 ob 9.00 uri, Hudinja (Sveti Vid nad Vitanjem).

Na delavnici bomo na praktičnem primeru spoznali Beškovnikovo domačijo in njeno interpretacijo, ter nato posamezno ocenili in v skupinah naredili načrt za njeno izboljšanje. Delavnica bo temeljila na praktičnem delu, preko katerega se bodo udeleženci spoznali z zakonitostmi interpretacije dediščine. Delavnica je primerna za vse, ki se ukvarjajo z dediščino in njenim predstavljanjem, še posebej primerna za vse upravljavce dediščine.Delavnico bo vodila etnologinja Janja Sivec.

Vljudno vabljeni vsi, ki bi si želeli nadgraditi svoje znanje o interpretaciji dediščine.

Zavod ETNO-EKO                                                    KTD Sveti Vid

Tanja Gobec                                                           Viktor Kotnik

Prijave na delavnico in dodatne informacije, so mogoče do vključno petka

4. 11. 2011 na elektronski naslov sivecjanja@gmail.com in telefonsko

številko 031/747-039.

Več na www.asmokajetno.com

Nova spletna stran www.asmokajetno.com

Zavod ETNO-EKO predstavlja najnovejši dosežek mladih, ki delujejo pod njegovim okriljem. Pripravili smo spletno stran www.asmokajetno.com, namenjeno vsem ljubiteljem kulturne dediščine. Na spletni strani je mogoče najti še več vsebin s področja dediščine in interpretacije. Več prostora je tudi za predstavitev našega dela in dosežkov.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite pri njenem soustvarjanju.

Dobrodošli na www.asmokajetno.com

Sue Hodges v Sloveniji

V tednu med 12. in 15. septembrom smo na Zavodu ETNO-EKO imeli čast in veselje družiti se z avstralsko strokovnjakinjo za interpretacijo dediščine Sue Hodges.

Predavanje v etnografskem muzeju (foto Tanja Gobec)

Predsednica Avstralskega združenja strokovnjakov za interpretacijo Interpret Australia in lastnica Sue Hodges Productions,

Predavanje v Ipavčevi hiši (foto RA Kozjansko)

ki je v Sloveniji opravila mnogo svetovanj in delavnic o interpretaciji dediščine. Podjetniško delavnico na celjskem obrtnem sejmu, v sklopu predavanj Muzeoforum slovenskega muzejskega društva, predavanje o interpretaciji v muzejih, svetovala v Triglavskem narodnem parku in v četrtek 15. septembra na povabilo RA Kozjansko pripravila delavnico Sredstva in orodja interpretacije v naravi in na romarski poti v Ipavčevi hiši v Šentjurju.

Obisk muzeja Rifnik (foto RA Kozjansko)

Glavni poudarki z njenih delavnic:

- interpretacija je komunikacijska veda, ki se ukvarja z nagovarjanjem obiskovalcev
- interpretacija mora obiskovalca nagovoriti na čustveni ravni, obiskovalec se mora z njo poistovetiti, dotakniti se mora srca
- interpretatorji morajo biti vodja projekta in ne le del, le tako lahko zagotavljajo kvaliteto od začetka do konca
- pri interpretaciji, moramo vedeti, kdo je naša ciljna skupina in koga nagovarjamo, kje ... temu prilagajamo interpretacijo in sredstva
- interpretacija lahko spreminja vedenje ljudi - primer orangutanov
- prihodnost interpretacije je v elektronskih medijih - pametni telefoni, socialna omrežja
- interpretacija vzpodbuja raziskovanje

Zgodbe iz mlina in okolice

V četrtek 29. 9. 2011 smo se družili v ferleževem mlinu ob poslušanju starih zgodb.


Zgodba o kamnu v katerega so zadele neštete volovske vprege

Zgodba o jermenu in partizanskem podplatu

Albina nas je razvjala z odličnim kruhom

Sprehod skozi čas

PSSSSSSSSSSSSSSSSSSTTTTTTTTTTTTTTTTTTT ŠKRATI SPIJO!!


narisala Špela Cvajnar

KJE JE ZMAJ???

V torek 27. 9. 2011 smo se:

IGRALI

fuč

POSLUŠALI STARE ZGODBE O ŠKRATIH, PALČKIH, AJDIH IN ZMAJIH.

Kakšna je razlika med palčki in škrati?                           ajdovska deklica

NA KONCU PA ZELO ZABAVALI Z BARVANJEM IN ZLAGANJEM PRVIH LEGO KOCK.

                                                  lego kocke s Kozjanskega

Dnevi evropske kulturne dediščine v Šentjurju 2011 - Ferležev mlin

ZGODBE IZ MLINA IN OKOLICE

Četrtek 29. 9. 2011 ob 18.00 uri v Ferleževem mlinu (Šibenik).

Spoštovani!

V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine v Šentjurju 2011, vas Zavod ETNO-EKO in Karl Ferlež vljudno vabita na večer zgodb iz Ferleževega mlina. Delavnica bo namenjena predstavitvi in izpopolnjevanju osebne interpretacije dediščine, ki je v slovenskem prostoru zelo razširjenja. Predstavili bomo predmete, ki jih lahko interpretiramo s pomočjo zanimivih in zabavnih zgodb, seveda če dediščino dobro poznamo. V svet osebne interpretacije in pripovedništva nas bo popeljal Karl Ferlež, ki nam bo interpretiral industrijsko dediščino mlina, ter nam preko predmetov, znamenj… interpretiral številne zgodbe, ki bogatijo že tako bogato dediščino Ferleževega mlina.

Večer bo popestrila delavnica, v kateri bomo vzpodbudili še druga čutila. Vonj po svežem kruhu in njegov okus nas bosta spremljala ob poslušanju zgodb iz okolice Šentjurja.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite v četrtek, 29. 9. 2011 ob 18. uri v Ferleževem mlinu v Šibeniku (relacija Šentjur-Jakob-Šentrupert).

Zavod ETNO-EKO in Karl Ferlež